Banka Slovenije zaznala prevare z veriženjem kreditov

Banka Slovenije zaznala prevare z veriženjem kreditov

Banka Slovenije je pri nekaterih posojilojemalcih zaznala, da so v zelo kratkem času sklenili več posojil pri različnih bankah, ob tem pa to dejstvo zamolčali. Kot so poudarili, celotna vrednost ne predstavlja tveganja za stabilnost finančnega sistema, gre pa za nedopustno ravnanja z znaki kaznivega dejanja, o čemer so obvestili tudi policijo.

Nekateri kreditojemalci so tako zlorabili takrat veljavne predpise, ki so od bank zahtevali poročanje o spremembi zadolženosti fizičnih oseb v sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih oseb (SISBON) v roku treh dni, so danes sporočili iz centralne banke, ki je z ugotovitvami analize že seznanila tako policijo kot poslovne banke.

Tako so na Banki Slovenije posodobili pravila o izmenjavi informacij o zadolženosti fizičnih oseb – s 1. marcem je treba spremembe podatkov po novem poročati takoj. To je po njihovi oceni prvi korak k zmanjšanju tovrstnih zlorab.

Omenjeni časovni zamik so posamezniki izkoristili za prevaro in preslepitev bank ter na isti dan oz. v navedenem obdobju treh delovnih dni sklenili več kreditnih poslov pri različnih bankah. Pri tem so banko preslepili glede svojih dejanskih izdatkov in premoženjskega stanja oz. dejanske kreditne sposobnosti.

Banka Slovenije se je za analizo anonimiziranih podatkov v SISBON odločila zaradi suma zlorabe. “Ugotovili smo, da je v letih 2017 in 2018 prišlo do več primerov zlorabe SISBON in s tem do prekoračitve kreditne sposobnosti posameznega kreditojemalca,” so poudarili.

Banke morajo namreč v skladu z zakonom o potrošniških kreditih pred sklenitvijo kreditne pogodbe oceniti kreditno sposobnost potrošnika kreditojemalca. Del ocene kreditne sposobnosti sestavlja tudi vpogled v SISBON.

“Na Banki Slovenije pri tem poudarjamo, da je navajanje resničnih in popolnih informacij o finančnem in premoženjskem stanju kreditojemalca obveznost kreditojemalca. Sklepanje več kreditnih poslov pri različnih bankah in pri tem zamolčanje sklenitve kreditnega posla pri drugi banki, ki še ni vpisan v SISBON, pomeni prevaro banke pri sklepanju posla in ima lahko znake kaznivega dejanja kreditojemalca,” so še navedli v Banki Slovenije.

Scroll to top
Skip to content