Haaško sodišče zavrglo Karadžićevo pritožbo

Haaško sodišče zavrglo Karadžićevo pritožbo

Predsednik Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) Carmel Agius je zavrgel zahtevo odvetnika Radovana Karadžića po vložitvi pritožbe na obsodbo na dosmrtni zapor zaradi genocida in vojnih zločinov med vojno v BiH, ki mu je bila izrečena v prizivnem postopku. Poudaril je, da gre za pravnomočno sodbo, na katero se ni mogoče pritožiti.

Predsednik sodišča je v torkovi odločitvi pojasnil, da je zahteva po vložitvi pritožbe pravno neutemeljena, saj “ne obstaja pravna podlaga v statutu ali pravilih MICT, na podlagi katere bi se Karadžić lahko pritožil na pravnomočno obsodbo ali njen del”, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Karadžićevi odvetniki so 28. marca vložili pritožbo na pravnomočno sodbo prizivnega senata sodišča v Haagu, ki je nekdanjemu predsedniku Republike srbske Karadžiću zaporno kazen zvišalo s 40 let na dosmrtni zapor “zaradi obsega in sistematične krutosti” njegovih zločinov.

Karadžić je v pritožbi skušal doseči, da bi sodišče ponovno preučilo dolžino kazni, kot tudi, da mu dodelijo novega pravnega svetovalca, kar je sodnik Agius zavrnil.

Karadžićev odvetnik Branislav Petronijević medtem še naprej upa, da bo lahko sprožil postopek revizije pravnomočne sodbe, potem ko bo zbral nova dejstva, navaja Hina.

Prizivni senat MICT je potrdil skoraj vse elemente sodbe na prvi stopnji, ko je sedaj 73-letnega Karadžića haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije 24. marca 2016 spoznalo za krivega v 10 od 11 točk obtožnice in ga obsodilo na 40 let zapora.

Med drugim so ga obsodili zaradi genocida več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletnega obleganja Sarajeva, kjer je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi. Oprostilo pa ga je obtožbe zaradi genocida v sedmih občinah na zahodu BiH leta 1992. Tudi prizivni senat ga na podlagi pritožbe tožilstva ni spoznal za krivega za genocid v tem primeru.

Karadžić je sicer najvišji politik, ki mu je haaško sodišče, ki je po 24 letih decembra 2017 končalo delo, izreklo sodbo, potem ko je bivši srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.

Po 13 letih na begu so ga prijeli 21. julija 2008 v Beogradu, kjer je delal pod lažno identiteto kot zdravilec Dragan Dabić. Srbske oblasti so ga izročile haaškemu sodišču, kjer se je sojenje začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014. Obe stranki sta se na sodbo pritožili leta 2016.

Najbolj brano

Scroll to top
Skip to content