Uporabili so možgane 32 živali, ki so jih štiri ure pred tem zaklali v klavnici za meso. V določeno število možganov so spustili sintetično kri, v kateri so bili kisik, hranila in različne kemikalije za upočasnjevanje propadanja celic. Ta tekočina se je po možganih pretakala šest ur. V določeno število možganov pa so spustili kontrolno tekočino, ki ni vsebovala teh snovi.

V možganih, ki so prejeli sintetično kri, so se obnovile osnovne celične funkcije. Obnovile so se strukture krvnih žil, opazili pa so tudi posamezne procese, kot so imunski odzivi. V možganih, ki niso prejeli sintetične krvi, se to ni zgodilo.

“Glavna ugotovitev je, da celice umrejo kasneje, kot smo mislili doslej,” je povedal hrvaški nevroznanstvenik Nenad Šestan z univerze Yale, ki je vodil študijo, objavljeno v reviji Nature. “To niso živi možgani, ampak celično aktivni možgani,” je poudaril.

Te ugotovitve kažejo, da so pod določenimi pogoji nedotaknjeni možgani velikih sesalcev sposobni obnoviti mikrocirkulacijo ter molekularno in celično aktivnost tudi dlje časa po smrti.

Medtem pa niso zaznali aktivnosti, ki bi kazale na zavest možganov. Če bi se to zgodilo, bi morali končati preizkus, saj se pri tem pojavljajo številna etična vprašanja.

Avtorji študije so ob tem pojasnili, da bi lahko njihove ugotovitve v prihodnosti prispevale k zdravljenju bolnikov, ki so utrpeli srčni napad ali možgansko kap. Prispevalo pa bi lahko tudi k razjasnitvi bolezni možganov, kot je Alzheimerjeva bolezen.