“Evropske volitve so največje nadnacionalne volitve na svetu. Vsi moramo vedeti, da smo na ta dan Evropa. Vsak glas šteje. Boriti se moramo proti populistom in skrajnežem – ne s slogani, temveč z dejanji,” je izpostavil Juncker pred sibivskim vrhom, ki bo le nekaj tednov pred volitvami.
Pri tem je ostro kritiziral osebne napade v politični razpravi, kakršni so nedavne primerjave predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska s Hitlerjem in Stalinom. “To je popolnoma nesprejemljivo,” je poudaril.
Šef komisije je izpostavil tudi pomen enotnosti, saj da le ta zagotavlja boljšo prihodnost. “Dobre razloge imamo za upanje in nikakršnih za strah pred prihodnostjo,” je poudaril in ocenil, da je današnja unija močnejša od včerajšnje.
V Sibiuu in po njem mora unija po Junckerjevih besedah pokazati, da je odločena sodelovati. S politično voljo je po njegovem prepričanju dolgoročne cilje mogoče uresničiti, in to brez odpiranja pogodb. Nisem proti spreminjanju pogodbe, a veliko je s politično voljo mogoče storiti v okviru obstoječih pogodb, je dejal.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz sicer pred vrhom v Sibiuu poziva k spremembam pogodbe, a viri pri EU pravijo, da na vrhu ne pričakujejo nikakršnih odločitev o tem, temveč le, da bo avstrijski kancler predstavil in pojasnil svoje ideje.
Juncker je izpostavil tudi pomen osredotočenosti na uresničevanje začrtane strategije. “Odločati moramo o stvareh, ki so resnično pomembne in s katerimi se je mogoče soočiti na evropski ravni. Če poskušaš storiti vse, se lahko na koncu zgodi, da ne storiš ničesar,” je opozoril.
Junckerjeva komisija, ki se ji mandat izteče konec oktobra, je sicer že minuli teden predstavila pet prioritet za naslednji politični cikel v letih 2019-2024: varnost, konkurenčnost, pravičnost, trajnost in vplivnost.
Juncker je današnjo novinarsko konferenco izkoristil za hvalospev svoji komisiji, ki jo je ob začetku mandata opisal kot “komisijo zadnje priložnosti”. Med dosežki je izpostavil svoj prispevek k temu, da je Grčija kljub resni krizi ostala članica območja evra, naložbeni načrt, ki se ga je prijelo ime Junckerjev načrt, znatno izboljšanje gospodarskega položaja in skrčenje zakonodajnih predlogov.
Izpostavil je tudi dve napaki, ki ju je storil: da se je prepozno odzval na afero luxleaks, ki je zaznamovala začetek njegovega mandata, ter da je poslušal bivšega britanskega premierja Davida Camerona in se mi vmešal v razpravo pred referendumom o brexitu, saj da bi lahko komisija bistveno prispevala k razkrivanju laži v kampanji.
Komentiral je trgovinske odnose z ZDA, pri čemer je izpostavil, da je mogoče zaupati ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ko gre za trgovinske odnose, in da EU izpolnjuje svoje zaveze.
Prav tako je komentiral svoj buren odnos z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki je nedavno odrekel podporo vodilnemu kandidatu konservativne Evropske ljudske stranke (EPP) Manfredu Webru. Juncker je dejal, da je to Webrova stvar, ne njegova, kar pa ne pomeni, da ne podpira Webra.
Na vprašanje, ali bo sporni koncept spitzenkandidatov preživel, pa je Juncker, ki je bil pred petimi leti sam vodilni kandidat EPP in je nato postal predsednik komisije, odgovoril, da so poskušali sistem zrušiti tudi pred petimi leti in da jim niti tokrat ne bo uspelo.
