Minister Cerar v Helsinkih podpisal dokument o varstvu osebnih podatkov

Minister Cerar v Helsinkih podpisal dokument o varstvu osebnih podatkov

Zunanji minister Miro Cerar, ki se v Helsinkih udeležuje ministrskega zasedanja članic Sveta Evrope, je danes v imenu Slovenije podpisal protokol o spremembi konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov.

Cilj protokola je, da se posameznik lahko seznani, kako drugi obdelujejo njegove osebne podatke, in tudi nadzoruje morebitno obdelavo. Ob razširjenosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij in vse večji obdelavi osebnih podatkov je bila posodobitev vsebine konvencije o varstvu osebnih podatkov več kot nujna, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Minister je protokol podpisal pred večerno slovesnostjo, s katero bodo od začetku dvodnevnega zasedanja ministri obeležili 70. obletnico Sveta Evrope, ki je ena najstarejših vseevropskih organizacij za varstvo človekovih pravic, demokracije in vladavine prava.

Tudi zunanji ministri drugih držav članic so ob tej priložnosti danes podpisovali ali ratificirali protokole in konvencije Sveta Evrope. Iz Sveta Evrope so tako sporočili, da bo septembra začela veljati konvencija o manipulacijah športnih tekmovanj, potem ko jo je danes ratificirala Švica.

Ob robu zasedanja odbora ministrov, v središču katerega bo ob vprašanjih vloge Sveta Evrope in pomenu spoštovanja temeljnih evropskih vrednot tudi Rusija, se bo minister Cerar predvidoma srečal tudi z generalnim sekretarjem SE Thorbjornom Jaglandom, komisarko SE za človekove pravice Dunjo Mijatović in švicarskim zunanjim ministrom Ignaziem Cassisom.

Svet Evrope je bil ustanovljen 5. maja 1949 in ima sedaj 47 članic. V 70 letih delovanja je pomagal ustvariti pravni prostor in območje brez smrtne kazni za več kot 830 milijonov ljudi. V okviru Sveta Evropa se je oblikovalo preko 200 pravno zavezujočih mednarodnih pogodb, ki pomagajo ščititi ljudi pred grožnjami, nasiljem, spolnimi zlorabami, neenakopravno obravnavo, so v sporočilu za javnost izpostavili na MZZ.

Poudarili so tudi, da imajo državljani članic od leta 1998 pravico, da se pritožijo neposredno na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je do danes obravnavalo že več kot 800.000 pritožb kršitev človekovih pravic. Število slovenskih primerov pred ESČP se je v zadnjih 10 letih drastično znižalo. S preko 3000 primerov je število padlo na 85 primerov. V zadnjih letih je vlada tudi uspela znižati število neizvršenih sodb na vsega enajst, so še dodali.

Scroll to top
Skip to content