Imenovanje Trstenjakove je podprlo 65 poslancev, proti jih je bilo 15. Staničeva je dobila podporo 51 poslancev, proti jih je bilo 27, Vidmarja pa je podprlo 69 poslancev, proti jih je bilo 5.
Predsednik republike Borut Pahor je predlog za imenovanje Verice Trstenjak, Ane Stanič in Jureta Vidmarja za članici in člana Stalnega arbitražnega sodišča v DZ posredoval 10. maja.
To je storil na podlagi mnenja sodnega sveta in vlade, da vsi trije izpolnjujejo pogoje in da so primerni kandidati ter po posvetih z vodji poslanskih skupin in predstavnikov narodnih skupnosti v DZ. Na teh posvetih je ugotovil soglasje poslanskih skupin, da DZ v imenovanje predlaga vse tri kandidate za navedena mesta, ki so se prijavili na razpis ministrstva za pravosodje. Mandatno-volilna komisija DZ je nato minuli teden poslancem predlagala, da jih potrdijo.
Pred glasovanjem v DZ je minuli teden v predsedniški palači potekala predstavitev kandidatov, ki sta se je udeležila Ana Stanič in Jure Vidmar, Verica Trstenjak pa je bila službeno odsotna.
Verica Trstenjak je doktorica pravnih znanosti ter profesorica za evropsko in civilno pravo. Je bivša generalna pravobranilka na Sodišču EU (2006-2012) in bivša sodnica na Splošnem sodišču EU (2004-2006). Kot generalna pravobranilka je pomembno soustvarjala evropsko pravo zlasti na področjih varstva potrošnikov, intelektualne lastnine, javnih naročil, državnih pomoči, azila, temeljih pravic in temeljnih svoboščin v EU ter na drugih področjih, piše na spletni strani pravne fakultete mariborske univerze.
Evropsko pravo Trstenjakova predava na univerzah v Ljubljani in Mariboru, pa tudi na Univerzi na Dunaju, na Evropski pravni fakulteti v Sloveniji ter na univerzi Sigmund Freud na Dunaju.
Priznana strokovnjakinja za mednarodno javno pravo, energetiko, investicijsko arbitražo in mednarodno arbitražo, magistra pravnih znanosti Ana Stanič, ki živi v Veliki Britaniji, je v predstavitvi izpostavila svoje 25-letne pravniške izkušnje. Ta “angleška in avstralska odvetnica slovenskega rodu,” kot jo je napovedala Nataša Kovač, je povedala, da je deset let v Londonu delala za tri največje odvetniške pisarne na svetu, preden je leta 2007 tam odprla svojo pisarno.
Svetuje državam, Evropski komisiji, podjetjem in mednarodnim ustanovam na področju mednarodnega, evropskega in energetskega prava. Svetovala je tudi slovenskemu ministrstvu za okolje glede sporne načrtovane italijanske gradnje terminala v Žavljah. Nekaj časa je delala tudi v Sloveniji in bila arbiter v komercialnih arbitražah.
Je tudi članica mednarodnih inštitucij, več kot 13 let pa predava po svetu, trenutno med drugim na univerzi v Dundeeju in tehnični univerzi v Berlinu. Poudarila je, da bi z velikim zadovoljstvom in častjo opravljala nalogo članice Stalnega arbitražnega sodišča. Opravljala bi jo z vso resnostjo v dobro Slovenije in mednarodne skupnosti.
Redni profesor mednarodnega javnega prava na pravni fakulteti Univerze Maastricht, kjer je od leta 2014 tudi predstojnik katedre za mednarodno pravo, Jure Vidmar, je v predstavitvi med drugim izpostavil, da je tudi glavni urednik haaškega letopisa za mednarodno pravo in da je od lanskega maja ad hoc sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice. Predaval in raziskoval je tudi na prestižnih univerzah Oxford in Harvard, pa tudi na ljubljanski Pravni fakulteti.
Objavlja knjige in prispevke v referenčnem tisku, tudi pri založbi Oxford University Press. Za kandidaturo se je odločil, kot je dejal, ker v zadnjih letih veliko ad hoc arbitraž – za katere bi lahko bil kot član sodišča izbran za arbitra – poteka na njegovih strokovnih področjih. Pri tem je kot področja svojega raziskovalnega dela izpostavil razmejitev, ozemeljske spore, nasledstvo mednarodnih pogodb, pravni status mednarodnih organizacij in brexit.
Stalno arbitražno sodišče v Haagu je bilo ustanovljeno leta 1899 kot prvi globalni mehanizem za reševanje sporov med državami. Vsaka država, ki je podpisnica haaških konvencij, ima lahko v njem do štiri člane. Ta funkcija ni plačana in je predvsem častna. Člani s šestletnim mandatom predstavljajo nabor, iz katerega lahko države, ki nameravajo rešiti spor z ad hoc arbitražo, izberejo arbitre.
Iz Slovenije sta trenutno članici sodišča Maša Zgonec-Rožej in Mirjam Škrk, ki pa se ji bo 4. avgusta iztekel mandat.
