Slovenija bo prihodnji teden gostila vrh pobude Tri morja

Predsednik republike Borut Pahor bo v sredo in četrtek gostil četrti vrh pobude Tri morja, ki se ga bo udeležilo devet predsednikov, predsednik Evropske komisije in ameriški sekretar za energijo. V okviru vrha bo premier Marjan Šarec gostil tudi poslovni forum te pobude, na katerem pričakujejo več kot 550 gostov.

Gre za eno največjih srečanj na predsedniški ravni v zgodovini samostojne Slovenije. Iz skupno 12 držav, ki sodelujejo v tej neformalni pobudi, v Ljubljano prihaja pet predsednikov in tri predsednice – Rumen Radev iz Bolgarije, Miloš Zeman iz Češke, Kersti Kaljulaid iz Estonije, Kolinda Grabar-Kitarović iz Hrvaške, Raimonds Vejonis iz Latvije, Dalia Grybauskaite iz Litve, Andrzej Duda iz Poljske in Klaus Iohannis iz Romunije.

Avstrijski predsednik Alexander van der Bellen se je zaradi domače politične krize opravičil, prav tako predsednika Janos Ader iz Madžarske in Andrej Kiska iz Slovaške. Bosta pa slednji dve državi zastopala podpredsednika vlade, Avstrijo pa veleposlanica.

Kot gost pobude v Slovenijo po manj kot mesecu dni znova prihaja nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, udeležbo sta obljubila tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in ameriški sekretar za energijo Rick Perry. Prihajata še podpredsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Jürgen Rigterink in Evropske investicijske banke (EIB) Vazil Hudak. Med udeleženci bodo tudi številni ministri in drugi visoki predstavniki; skupaj naj bi v Ljubljano prišlo kar 130 predstavnikov držav in mednarodnih organizacij.

Tokratni četrti vrh pobude Tri morja, ki združuje 12 srednje- in vzhodnoevropskih držav v trikotniku med Jadranskim, Črnim in Baltskim morjem, bo po udeležbi tako največji doslej.

Začetki te politične platforme na ravni predsednikov držav segajo v leto 2015. Prvi vrh pobude je leta 2016 potekal v Dubrovniku, drugega je leta 2017 gostila Varšava, lani pa so se predsedniki zbrali v Bukarešti.

Pobuda ima že od začetka jasno podporo ZDA, nenazadnje se je vrha v poljski prestolnici pred dvema letoma udeležil tudi ameriški predsednik Donald Trump. O nezanemarljivem ameriškem odtisu v pobudi pričajo tudi načrti za diverzifikacijo plinske oskrbe z ameriškim utekočinjenim plinom, ki so med projekti iniciative.

Mnogi v njej vidijo protiutež kitajski pobudi 16+1 oz. 17+1, odkar se ji je nedavno pridružila še Grčija. V tem forumu sodelovanje z azijsko velesilo poglabljajo države srednje in vzhodne Evrope.

Namen pobude Tri morja je nadaljevati regionalni dialog in povezovati države na osi sever-jug preko spodbujanja investicij v gospodarstvo, transportno povezljivost, energetsko infrastrukturo in digitalne komunikacije. Zaradi velikega interesa ZDA so jo sicer mnogi na začetku videli tudi kot “ameriškega trojanskega konja” v EU, a se je pobuda sčasoma razvila v regionalno pobudo povezovanja znotraj EU, ki je pomembna tudi za krepitev transatlantskih vezi.

Da postaja ta pobuda vse pomembnejša v okviru vseevropskega povezovanja, po navedbah slovenskih predstavnikov dokazuje tudi interes Junckerja za udeležbo na vrhu v Ljubljani. To je Juncker Pahorju napovedal februarja med njunim srečanjem v Bruslju.

Poleg tega postaja pobuda Tri morja vse pomembnejša z gospodarskega vidika, saj skušajo države v njenem okviru nasloviti strateške investicijske projekte v regiji.

Ob vrhu predsednikov bo vlada v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani organizirala poslovni forum. Po zadnjih podatkih je udeležbo potrdilo 585 udeležencev, ki se bodo posvetili vprašanjem energetike, transporta, digitalizacije in inovacij.

Predsedniki bodo na vrhu predvidoma sprejeli skupno izjavo, v kateri naj bi v prvi vrsti pozvali k okrepitvi poudarka Evropske komisije na omenjene investicijske projekte v okviru te pobude. Izjava naj bi tako pozvala k zmanjšanju razvojnega zaostanka regije za zahodnimi državami EU, napovedujejo diplomatski viri.

Forum se bo v sredo začel ob 13. uri z odprtjem poslovnega dela, popoldne se bodo na predsedniškem panelu zbrali glavni gosti vrha – gostujoči predsedniki držav ter ameriški sekretar Perry in madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Razpravo namerava povezovati kar slovenski predsednik Pahor, govorili pa bodo o geopolitičnih izzivih za EU med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem. Pričakovati je tudi razpravo o rezultatih evropskih volitev, ki so se odvile prejšnji konec tedna, in kaj bo to prineslo prihodnosti povezave.

Zvečer bodo v Ljubljano dopotovali še nemški predsednik Steinmeier, predsednik Evropske komisije Jucker in latvijski predsednik Vejonis, predsednik Pahor pa bo svoje visoke goste sprejel na slavnostni večerji v predsedniški palači. Pred tem napovedujejo tudi krajšo slovesnost na ploščadi pred vhodom.

Slovesnega sprejema bodo zvečer deležni tudi udeleženci poslovnega dela, in sicer jih bo v Narodni galeriji gostil zunanji minister Miro Cerar.

Vrh predsednikov se bo nadaljeval v četrtek na Brdu pri Kranju, a za zaprtimi vrati. Rezultate pogovorov naj bi na novinarski konferenci skupaj predstavili Pahor, Duda, Iohannis in Grabar-Kitarovićeva – predsedniki držav, ki so doslej predsedovale pobudi. Pridružil se jim bo tudi Juncker.

Za vrh vlada precejšnje zanimanje medijev. Po podatkih urada za komuniciranje se je akreditiralo 170 predstavnikov medijev iz 50 novinarskih hiš, od tega 30 tujih.

Dogodek bo velik zalogaj za slovensko policijo, kjer izpostavljajo, da v zadnjih desetih letih v Sloveniji ni bilo tolikšnega števila predsednikov držav in drugih visokih predstavnikov. Dogodek bo tudi iz tega vidika logistična generalka za predsedovanje Svetu EU v drugi polovici leta 2021.

Povezane teme

diplomacija, Pobuda treh morij, Slovenija
Aktualno

Gantar: Za sproščanje ukrepov bo zadostoval en dosežen pogoj – ali sedemdnevno povprečje okuženih ali pa število hospitaliziranih

Vlada je danes podaljšala veljavnost vseh protikoronskih omejitev. Ob tem je sprejela strategijo sproščanja protikoronskih ukrepov, kot glavna pogoja sta opredeljena sedemdnevno povprečje okuženih in število bolnikov v bolnišnicah. Za sprostitev paketov ukrepov bo po besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja zadostoval en dosežen pogoj.

Rubrika Aktualno

Aktualno

V nujnem varstvu v vrtcih trenutno okoli 13 odstotkov otrok

V slovenskih vrtcih je trenutno v nujnem varstvu okoli 13 odstotkov otrok, ki so vključeni v vrtec, pri čemer izstopa Ljubljana, kjer je v varstvu okoli 25 odstotkov otrok, je za STA povedala predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj. Nasploh se delež otrok v vrtcih z daljšanjem obdobja zgolj nujnega obratovanja vrtcev podaljšuje, pravi.

Aktualno

Ukom: Vlada ni sprejela sklepa o prekinitvi financiranja STA

Vlada v ponedeljek ni sprejela sklepa o prekinitvi financiranja STA, ampak se je le seznanila z informacijo Ukoma o nezmožnosti izvajanja pogodbe s STA, opozarjajo v Ukomu. Ker jim direktor STA ne posreduje želenih podatkov, bi Ukom od pogodbe lahko odstopil, a je “v želji po konstruktivni rešitvi problema zgolj zavrnil izplačilo tekočega računa”.