Bruselj znova opozoril na prepočasen napredek pri digitalizaciji, Slovenija se je odrezala še slabše kot lani

Bruselj znova opozoril na prepočasen napredek pri digitalizaciji, Slovenija se je odrezala še slabše kot lani

Digitalno konkurenčnost so izboljšale vse države članice EU, je razvidno iz danes objavljenega indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2019. A napredek bi moral biti hitrejši, so pozvali v Evropski komisiji. Slovenija se je med vsemi državami članicami na lestvici uvrstila na 16. mesto, potem ko je bila lani na 15. mestu.

Kot so pojasnili v Bruslju, je ena glavnih ugotovitev letošnjega indeksa DESI, ki spremlja splošno uspešnost Evrope in napredek držav članic EU pri njihovi digitalni konkurenčnosti, ta, da so države, ki so v skladu s strategijo EU za enotni digitalni trg postavile ambiciozne cilje in jih združile s prilagojenimi naložbami, izboljšale uspešnost v sorazmerno kratkem času.

“Vendar dejstvo, da največja gospodarstva EU niso vodilna v digitalnem gospodarstvu, kaže, da se mora hitrost digitalne preobrazbe pospešiti, da bi EU ostala konkurenčna na svetovni ravni,” so izpostavili.

Izkazalo se je, da je povezljivost sicer boljša, a še vedno nezadostna za hitro rastoče potrebe. Povpraševanje po hitrih in ultrahitrih širokopasovnih povezavah se bo v prihodnosti še povečalo. Ultrahitra povezljivost s hitrostjo vsaj 100 megabajtov na sekundo je na voljo 60 odstotkom gospodinjstev, število naročnikov širokopasovnih povezav pa hitro raste.

Več kot tretjina ljudi na trgu dela v Evropi nima osnovnih digitalnih znanj, le 31 odstotkov pa jih ima napredna znanja za uporabo interneta. Po pričakovanjih 83 odstotkov prebivalstva EU uporablja internet vsaj enkrat tedensko, potem ko je bil ta delež leta 2014 pri 75 odstotkih. Po drugi strani zgolj 11 odstotkov ljudi še ni bilo na spletu. Najbolj se je povečala uporaba videoklicev in videoposnetkov na zahtevo.

Indeks DESI nadalje kaže, da podjetja postajajo vse bolj digitalna, e-trgovanje pa se počasi povečuje. Vse več podjetij uporablja storitve v oblaku. Ta delež je zdaj 18-odstoten, potem ko je bil leta 2014 11-odstoten.

Prav tako se krepi uporaba družbenih medijev za sodelovanje s strankami in zainteresiranimi stranmi. Delež se je glede na leto 2013 povečal za šest odstotnih točk na 21 odstotkov.

Število malih in srednje velikih podjetij, ki svoje blago in storitve prodajajo na spletu, je medtem v zadnjih nekaj letih obstalo pri 17 odstotkih.

Na splošno so se na področju digitalizacije najbolje odrezale Finska, Švedska, Nizozemska in Danska, ki so v tem smislu med vodilnimi na svetu, sledijo Velika Britanija, Luksemburg, Irska, Estonija in Belgija, ostale države pa čaka še dolga pot.

Slovenija se po indeksu DESI s 50,9 točke med 28 državami EU uvršča na 16. mesto. Povprečje EU znaša 52,5 točke. Slovenija je uspešnost glede na lani, ko je dosegla 47,9 točke, izboljšala zaradi napredka pri nekaterih kazalnikih. Napredek je zabeležila na področju povezljivosti in digitalnih javnih storitev ter pri uporabi internetnih storitev in integraciji digitalnih tehnologij. A pri teh kazalnikih ni izboljšala svojega mesta na lestvici. Na isti ravni je medtem ostala na področju človeškega kapitala, kjer je izgubila eno mesto.

Scroll to top
Skip to content