Predsednik Pahor bo v četrtek na uradnem obisku v Avstriji, predsednika bosta skupaj bosta pregledala sodelovanje njunih držav

Predsednik republike Borut Pahor bo v četrtek na uradnem obisku v Avstriji, v okviru katerega se bo srečal z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van Der Bellnom, avstrijsko kanclerko Brigitte Bierlein in predsednikom avstrijskega parlamenta Wolfgangom Sobotko. Ob robu uradnega obiska se bo Pahor v sredo zvečer udeležil sprejema ob dnevu državnosti.

Srečanje Pahorja in Van der Bellna v četrtek na Dunaju bo njuno skupno tretje in hkrati drugo uradno srečanje. Kot so navedli v uradu slovenskega predsednika, obisk predstavlja nadaljevanje rednega dialoga na predsedniški ravni. Po napovedih bosta Pahor in Van Der Bellen pregledala dvostransko sodelovanje.

Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA bodo v ospredju pogovorov obeh predsednikov teme, kot so prihodnost Evropske unije po nedavnih volitvah v Evropski parlament, proces širitve EU ter podnebne spremembe. Dodaja, da bo Pahorjev obisk na Dunaju prvi obisk kakega tujega predsednika v Avstriji po aferi Ibiza.

Novinarska konferenca Pahorja in Van der Bellna bo v uradu avstrijskega predsednika v četrtek ob 11.30.

Predsednik Pahor se bo ob robu uradnega obiska v sredo zvečer udeležil sprejema slovenskega veleposlaništva na Dunaju ob dnevu državnosti v prostorih Svetovnega muzeja, ki domuje v prostorih palače Hofburg.

Odnosi med Slovenijo in Avstrijo veljajo za odlične, državi vzdržujeta reden in zelo razvejan dialog tako na politični kot delovni ravni. Gospodarsko sodelovaje med državama je zelo dobro.

V Avstriji živi avtohtona slovenska narodna skupnost, za katero si Slovenija prizadeva za celovito zaščito na podlagi avstrijske državne pogodbe. Ena od stalnic v odnosih je vprašanje notifikacije ADP. Avstrija zavrača, da bi katera od novonastalih držav, med njimi Slovenija, nasledila katero izmed originalnih podpisnic ADP ali držav, ki so k njej pristopile, med njimi Jugoslavijo. Slovenija se sicer šteje za naslednico ADP, a nasledstva ni notificirala.

Dunaj je na drugi strani doslej vztrajno opozarjal na položaj nemško govoreče skupnosti v Sloveniji in zahteval njeno priznanje kot manjšine.

Slovenija ni zadovoljna s podaljševanjem avstrijskega nadzora meje, ki ga je Dunaj uvedel ob vrhuncu begunce krize leta 2015. Slovenija meni, da je ta nadzor nepotreben, Avstrija pa pri nadzoru vztraja.

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je bil maja 2017 na prvem uradnem obisku v Sloveniji. Istega leta se je Pahor mudil na Dunaju na delovnem obisku, ko se je z Van der Bellnom srečal prvič in še preden je avstrijski predsednik uradno nastopil položaj.

Od slovenskih političnih predstavnikov se je nazadnje v Avstriji mudil zunanji minister Miro Cerar, ki ga je na neuradnem obisku na Tirolskem gostila avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl. Ob tej priložnosti sta podpisala skupno izjavo o večnacionalni nominaciji vzreje lipicancev na Unescov seznam nesnovne dediščine.

Avstrija je tretja gospodarska partnerica Slovenije in njena največja naložbenica. Avstrijci so na drugem mestu po številu prihodov turistov in nočitev v Sloveniji. Prav tako slovenska severna soseda ostaja najpomembnejše tržišče za Luko Koper, ki je najpomembnejše pristanišče za Avstrijo.

Blagovna menjava med Slovenijo in Avstrijo je lani po podatkih slovenskega statističnega urada znašala 5,5 milijarde evrov, od tega je izvoz predstavljal 2,3 milijarde evrov, uvoz pa 3,2 milijarde. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bila blagovna menjava vredna slabih 1,4 milijarde evrov, od tega je izvoz predstavljal dobrih 549 milijonov, uvoz pa dobrih 849 milijonov evrov.

Bierleinova je kanclerka na čelu avstrijske prehodne vlade, ki bo tekoče posle opravljala do predčasnih parlamentarnih volitvah. Te bodo predvidoma jeseni letos. To bodo že druge predčasne volitve v Avstriji po letu 2017, po katerih so koalicijsko vlado pod vodstvom prvaka ljudske stranke (ÖVP) Sebastiana Kurza sestavljali ÖVP in svobodnjaki.

Afera Ibiza, ki je do temeljev pretresla avstrijsko politiko, je izbruhnila sredi maja. Takrat se je v javnosti pojavil videoposnetek, na katerem dotedanji predsednik svobodnjakov Heinz-Christian Strache pred volitvami leta 2017 v zameno za pomoč pri povečanju volilne podpore domnevni ruski vlagateljici ponuja poslovne pogodbe z vlado. Posledično so svobodnjaki morali zapustili vlado, Kurz pa je na njihova mesta imenoval strokovnjake, a je avstrijski parlament tej vladi konec maja izglasoval nezaupnico. Predsednik Van Der Bellen je mandat za sestavo začasne vlade nato poveril dotedanji predsednici avstrijskega ustavnega sodišča, 69-letni Bierleinovi.

Povezane teme

Alexander Van der Bellen, Avstrija, Borut Pahor, Slovenija
Aktualno

Vlada: Denarja za dopolnila za nosečnice in družine ni

Na ministrstvu za delo načelno podpirajo dopolnila za boljši položaj družin, ki jih je na predlog opozicije v sredo podprl odbor DZ. A svarijo, da so težka 13,5 milijona evrov, ki jih v proračunu 2020 ni. Opozicija upa, da bodo predlogi obstali, SMC pa za primer, da jih ne bodo mogli financirati, napoveduje dopolnila za vrnitev na predlog vlade.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Nenavaden pristop k upadanju prebivalstva: Na razpis za nove prebivalce italijanske dežele več kot 600 prijav s celega sveta

Južnoitalijanska dežela Molize, ki se v zadnjih letih sooča z upadanjem prebivalstva, skuša demografsko sliko popraviti s priseljevanjem, za kar ponuja privlačne finančne spodbude. Kot kaže, je ta pristop uspešen, saj je do izteka roka 30. novembra svoje projekte na razpis prijavilo več kot 600 ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Aktualno
Melania Barron Trump

Ogorčena Melania: “Trump svojega sina lahko krsti za Barrona, kar pa še ne pomeni, da bo baron”

Ameriška strokovnjakinja za ustavno pravo, profesorica prava z univerze Sanford Pamela Karlan je med sredinim zaslišanjem v ameriškem kongresu zvezi z ustavno obtožbo predsednika Donalda Trumpa omenila tudi predsednikovega sina Barrona. Prva dama Melania Trump se je na to ostro odzvala, češ da izkorišča otroka, Karlanova pa se ji je opravičila.

Aktualno

Slovenija del mednarodne operacije pranja denarja

Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) je sprožil preiskavo proti šestim hrvaškim državljanom ter državljanoma Madžarske in Srbije zaradi suma pranja denarja na območju Hrvaške, Madžarske, Slovaške, Slovenije in Srbije. Sporni denar je bil tudi na računih podjetij iz Kitajske, Slovaške in Slovenije.