Po njenih besedah danes predstavljeno končno poročilo preiskave ne določa krivca. “Edini zaključek je, da obstajajo verodostojni dokazi za uvedbo nadaljnje preiskave s strani pristojnih oblasti, ali je bil dosežen prag kriminalne odgovornosti,” je poudarila. Obstajajo zadostni dokazi za preiskavo odgovornosti visokih uradnikov Savdske Arabije, vključno s prestolonaslednikom, je povedala po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Posebna poročevalka ZN za človekove pravice je zatrdila, da bi morale države v primeru umora Hašodžija, ki je bil ubit oktobra lani na savdskem veleposlaništvu v Istanbulu, razglasiti univerzalno jurisdikcijo. To pomeni, da se lahko osumljence preganja tudi zunaj Turčije in Savdske Arabije.

Njena neodvisna preiskava je pokazala, da nobena od teh dveh držav v preiskavi primera ni ravnala v skladu z mednarodnimi standardi, je pojasnila Callamardova.

Guterresa je pozvala k uradni mednarodni kriminalni preiskavi, ki bo omogočila vzpostavitev “trdnih dokazov proti vsakemu od domnevnih storilcev”. K preiskavi je pozvala tudi FBI in ZDA, kjer je Hašodži prebival, če tega še niso storili.

V poročilu navaja 15 ljudi, ki so bili vpleteni v umor savdskega novinarja. Od teh jih več ni med 11 osumljenci, ki jim zaradi umora sodijo v Rijadu, je pojasnila.

Gre za končno poročilo preiskave Hašodžijevega umora posebne poročevalke ZN za človekove pravice, ki je februarja letos tudi obiskala Turčijo. Preiskava sicer ni potekala v okviru ZN, saj Guterres nima pooblastil, da bi sam ukazal preiskavo umora novinarja, zahteve po kazenski preiskavi pa tudi ni posredovala nobena država.

V Rijadu odgovornost savdskega prestolonaslednika odločno zanikajo. Zatrjujejo, da je bila novinarjeva smrt posledica spodletele “črne” operacije, o kateri princ ni vedel nič.

Po trditvah Turčije so iz Savdske Arabije v Istanbul poslali 15-člansko ekipo, katere naloga je bila ubiti Hašodžija.