Na paradi ponosa za solidarnost in proti kulturi sovraštva

Z današnjo povorko po ljubljanskih ulicah se zaključuje 12-dnevni Festival Parada ponosa 2019. Po navedbah organizatorjev se je v povorki zbralo okoli 2500 ljudi, vse skupaj pa je obiskovalcev dogodka približno 3000. Festival in parada minevata v znamenju pozivov k solidarnosti in aktivaciji v boju proti kulturi sovraštva.

Povorka, ki je ob glasbi in mavričnih barvah iz centra Metelkova krenila ob 18. uri in nato zaokrožila po središču Ljubljane do Novega trga, sicer predstavlja vrhunec dogajanja v okviru meseca ponosa, ki ga je LGBTIQ+ skupnost obeležila z več kot 30 dogodki po vsej državi. Parada še posebej svari pred kulturo sovraštva, vključno s sovražnim govorom.

Predsednica društva Parada ponosa Ljubljana in programska vodja Festivala Parada ponosa Ljubljana 2019 Simona Muršec je ob zaključku povorke poudarila, da bi si četrto leto, ko opravlja funkcijo, želela spregovoriti o vsem napredku in dosežkih v teh letih, a da žal tega ne more narediti.

Povzela je besede Nine Perger iz upravnega odbora društva, da se v zadnjih letih ne soočamo le s porastom sovraštva, temveč tudi z neodzivnostjo institucij, ki naj bi (za)ščitile pripadnike marginaliziranih skupin.

“Priča smo ustvarjanju političnega življenja, ki temelji na iskanju enostavnih rešitev na ozadju lažnega in manipulativnega vzpostavljanja že znanih ‘grešnih kozlov’: LGBTIQ+ skupnosti, feministk, migrantov, prosilcev za azil in okoljevarstvenih aktivistov,” je opozorila in pristavila, da kultura sovraštva ni nekaj, kar se bo samoizničilo, temveč trenutni čas terja “mobilizacijo in participacijo”.

Današnja povorka po mnenju organizatorjev dokazuje, da v boju proti kulturi sovraštva, strahu in poniževanja družba nikoli ni nemočna in da družbeno življenje soustvarjamo ljudje z lastno mobilizacijo in participacijo ter s povzdigovanjem glasu.

Kulturo sovraštva pa lahko soustvarjamo tudi z neparticipacijo, s svojo pasivnostjo in tišino. Z vsako tišino to, kar je danes vsaj po tihem nesprejemljivo, že jutri postaja sprejemljivo, so v društvu Parada ponosa še zapisali v političnem sporočilu, katerega avtorica je omenjena Pergerjeva.

Sociolog Roman Kuhar je prebral govor, ki ga je spisal že pred desetimi leti, saj je s precej grenkobe ugotovil, da je aktualen še danes. V njem je med drugim izpostavil, da vzorci nestrpnosti ne poznajo meja in pozval h globalni solidarnosti s tistimi, ki jim kratijo človekove pravice.

V sklepnem delu povorke na Novem trgu sta udeležence povorke nagovorila tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič in ljubljanski župan Zoran Janković.

Kot prvo parado ponosa v svetu štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v lokalu Stonewall v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za promocijo strpnosti. Prva parada ponosa je v Sloveniji potekala leta 2001.

Povezane teme

LGBT, LGBTIQ, Ljubljana, Parada ponosa, Slovenija
Aktualno

V devetih od dvanajstih regij v ponedeljek odpirajo osnovne šole za učence prvega triletja in vrtce

Posavska, Jugovzhodna in Goriška regija glede na epidemiološko sliko ostajajo v črni fazi, ostale prehajajo v rdečo fazo. To pomeni, da se tam prihodnji teden odpirajo osnovne šole za učence prvega triletja po modelu C, odprejo se tudi vrtci, je nocoj po seji vlade povedal premier Janez Janša. Zagnali naj bi denimo smučišča in nekatere trgovine.

Aktualno

Precepljenost proti covidu-19 v Sloveniji dvoodstotna: doslej prejeli 222 prijav stranskih učinkov cepljenja, tudi tri resne

V Sloveniji je bilo doslej proti covidu-19 po zadnjih podatkih NIJZ cepljenih 42.410 ljudi, kar predstavlja dva odstotka prebivalstva. Po besedah koordinatorice programa cepljenja na NIJZ Marte Grgič Vitek trenutno največjo težavo predstavlja omejena količina cepiva, saj ga je ta teden prispelo bistveno manj, kot so pričakovali.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Joe Biden prisegel kot 46. predsednik ZDA

Joe Biden je na zahodni strani kongresne palače z roko na družinskem svetem pismu iz 19. stoletja, ki ga je držala nova prva dama ZDA Jill Biden, prisegel na položaj 46. predsednika ZDA. Prisego je vodil predsednik vrhovnega sodišča ZDA John Roberts. V govoru po prisegi je poudaril, da je danes dan demokracije in Američane pozval k enotnosti.

Aktualno

Joe Biden: V Ameriki je nov dan

Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden je nekaj ur pred svojo prisego na Twitterju zapisal, da je v Ameriki nov dan. To je tvitnil nekaj minut po odhodu dosedanjega predsednika Donalda Trumpa iz Washingtona. Ta je v skladu s tradicijo svojemu nasledniku pustil pismo.

Aktualno

Litva želi namesto Belorusije pripraviti SP skupaj z Latvijo

Litva si želi, da bi namesto Belorusije gostila letošnje svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupaj z Latvijo. Jurgita Siugzdiniene, litovska ministrica, pristojna za šport, je danes v izjavi za javnost dejala, da je to za njeno državo idealna priložnost, da prvič doslej gosti SP v hokeju na elitni ravni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.