Oman bo odprl veleposlaništvo v Palestini

Oman je danes napovedal, da bo v podporo palestinskemu ljudstvu v mestu Ramala na palestinskih ozemljih odprl svoje veleposlaništvo. Naznanilo prihaja ravno v času investicijske konference pod vodstvom ZDA v Bahrajnu, namenjene palestinskim območjem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Oman naj bi v Ramalo poslal delegacijo, ki bo pripravila odprtje veleposlaništva. Če se to uresniči, bo Oman prva zalivska država, ki bo imela tam veleposlaništvo. Naznanilo prihaja tudi v času otoplitve odnosov med Omanom in Izraelom. Lani je izraelski premier Benjamin Netanjahu obiskal Oman, kjer se je srečal s sultanom Kabusom Bin Saidom, čeprav državi uradno nimata diplomatskih odnosov.

V Ramali ima sicer več držav predstavniško pisarno, med drugimi Egipt, Indija, Jordanija, Rusija in Nemčija. Slovenija je predstavniško pisarno v Ramali odprla leta 2007, maja 2014 pa je na podlagi sklepa vlade Slovenija dvignila status predstavniške pisarne v Urad Republike Slovenije v Palestini, piše na spletni strani slovenskega zunanjega ministrstva.

Dvodnevna investicijska konferenca v Bahrajnu naj ne bi naslovila politične rešitve za Bližnji vzhod, je pa svetovalec in zet ameriškega predsednika Jared Kushner v torek priznal, da bo to potrebno storiti pozneje. Gospodarski načrt je po njegovih besedah “nujen pogoj za mir na Bližnjem vzhodu”. Predstavniki Omana na konferenci ne sodelujejo.

Načrt predvideva subvencije, ugodna posojila in zasebne investicije, vendar ne opredeljuje vira financiranja in ne obljublja ameriške pomoči. Med drugim vključuje idejo o razvoju transportnega koridorja med Zahodnim bregom in Gazo, ki ju deli Izrael. Poskusi vzpostavitve takšnega koridorja so doslej propadli zaradi izraelskih varnostnih pomislekov. Drugi projekti se osredotočajo na izgradnjo infrastrukture, spodbujanje turizma, kmetijstva in izobraževalnih projektov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Palestinci so v torek v znak nasprotovanja investicijski konferenci stavkali.

Predstavniki Arabske lige, v katero sta vključena tako Oman kot Palestina, so v nedeljo, dan po ameriškem razkritju načrta, ponovno potrdili svojo zavezo, da palestinskim oblastem v luči finančnih težav ponudijo 100 milijonov dolarjev mesečne podpore. Palestinske oblasti imajo namreč težave z izplačevanjem plač javnim uslužbencem, potem ko jim je Izrael februarja prenehal izplačevati denar, zbran iz naslova davkov in carin.

Ameriški predsednik Donald Trump je decembra 2017 priznal Jeruzalem za prestolnico Izraela, nakar so ZDA preselile svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem. Ameriški odločitvi je sledilo še več drugih držav. V skladu z mednarodnim soglasjem države naj ne bi imele veleposlaništev v Jeruzalemu. Status tega mesta naj bi namreč določili v mirovnih pogajanjih med Izraelci in Palestinci. Izrael si za prestolnico lasti celoten Jeruzalem, Palestinci pa za prestolnico svoje prihodnje države terjajo vzhodni del Jeruzalema.

V začetku junija je več kot 50 muslimanskih držav na vrhu v Meki označilo priznanje Jeruzalema za prestolnico Izraela kot nezakonito in neodgovorno, v sklepni izjavi Organizacije islamskega sodelovanja pa so pozvali države, ki so v Jeruzalem preselile svoja veleposlaništva, naj premislijo svojo odločitev.

Povezane teme

diplomacija, Izrael, oman, Palestina

Rubrika Aktualno

Aktualno

Policija prosi za pomoč: Na območju Planšarije Dolga njiva pri Tržiču iščejo pogrešano 9-letno deklico

Od 15. ure na območju Planšarije Dolga njiva pri Tržiču pogrešajo 9-letno deklico. Hodila naj bi na relaciji od zadnjega parkirišča pod planšarijo proti koči, so sporočili s Policijske uprave Kranj. Oblečena je v črne pajkice in kratko majico svetlo roza barve z motivom levčka. Imela je nahrbtnik. Ima daljše rjave lase, ki so bili speti v čop.

Aktualno

Italijanski premier Conte bo še danes ponudil odstop

Italijanski premier Giuseppe Conte je v italijanskem senatu dejal, da bo še danes predsedniku države Sergiu Mattarelli ponudil odstop. Pred tem je povedal, da je delo njegove vlade končano. Svojega namestnika in notranjega ministra Mattea Salvinija je ob tem obtožil, da je neodgovoren in sebičen, ker je sprožil vladno krizo.