Potopljena jedrska podmornica nekdanje Sovjetske zveze še vedno radioaktivna

Jedrska podmornica nekdanje Sovjetske zveze

Jedrska podmornica nekdanje Sovjetske zveze Komsomolec, ki se je potopila leta 1989 v bližini Norveške, še vedno radioaktivno onesnažuje okolje, so sporočili norveški raziskovalci, ki so jo raziskali z daljinsko vodenim vozilom Aegir 6000. Zbrani vzorci kažejo, da je sevanje na območju potopljene podmornice do 800.000-krat višje kot običajno.

Vodja raziskovalcev Hilda Elise Heldal iz Norveškega inštituta za pomorsko raziskovanje je dejala, da sevanje sicer ni skrb vzbujajoče, saj se na tej globini hitro porazgubi, prav tako pa je tam malo rib, na spletni strani poroča Reuters.

Razbitina leži na dnu Norveškega morja na globini 1680 metrov.

Podmornica Komsomolec se je potopila 7. aprila 1989 po požaru. Od 69 članov posadke jih je 42 umrlo. Podmornica je prenašala dva jedrska torpeda.

Povezane teme

Jedrska podmornica nekdanje Sovjetske zveze, Komsomolec, radioaktivnost

Rubrika Aktualno

Aktualno

Pošta: Lahko se pogovorimo o zvišanju plač

Pripravljeni smo se pogovarjati tudi o dvigu plač zaposlenim, a na način, ki ne bo ogrozil poslovanja in delovnih mest, je ob današnjem začetku stavke Sindikata poštnih delavcev povedal generalni direktor Pošte Slovenije Boris Novak. Medtem ko v sindikatu menijo, da stavka več kot polovica zaposlenih, je teh po mnenju uprave manj kot tretjina.

Aktualno

Se bo na Hrvaškem ponovil scenarij Adrie Airways?

Hrvaška vlada namerava prodati 70-odstotni delež v letalskem prevozniku Croatia Airlines, je danes poročal spletni portal EX-YU Aviaton. Preostalih 30 odstotkov namerava obdržati. Želijo si strateškega partnerja, po možnosti iz letalskega sektorja, posebej pa bodo pazili, da Croatie Airlines ne doleti enaka usoda kot Adrio Airways.

Aktualno

Knovs za prisluškovalno afero pri arbitraži krivi Drenikovo

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes objavila javni del poročila o zapletih v arbitražnem postopku za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Knovs v poročilu ugotavlja, da slovenska agenta Simona Drenik ni upoštevala zakona o tajnih podatkih in pravil, ki jim je bila zavezana kot vodja projektne enote za arbitražo.