V Slovenijo se je lani priselilo 14.928 oseb več, kot se jih je odselilo

V Slovenijo se je lani priselilo 14.928 oseb več, kot se jih je odselilo

Selitveni prirast je bil lani najvišji po letu 2008, kažejo podatki Statističnega urada

V Slovenijo se je lani priselilo več kot 4300 državljanov Slovenije in 24.100 tujih državljanov. Odselilo se je skoraj 6600 slovenskih in več kot 6900 tujih državljanov. Skupni selitveni prirast je bil najvišji po letu 2008; priselilo se 14.928 oseb več, kot se jih je odselilo, kažejo podatki Statističnega urada RS.

Največji selitveni prirast po 2008

Lani se je v Slovenijo priselilo 28.455 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 13.527. V primerjavi z letom 2017 je bilo število priselitev višje za 51 odstotkov, število odselitev pa nižje za 23 odstotkov.

Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2018 že devetnajsto leto zapored negativen; iz Slovenije se jih je odselilo 2241 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že dvajseto leto zapored pozitiven; v letu 2018 se jih je v Slovenijo priselilo 17.169 več, kot se jih je iz nje odselilo.

Največ, in sicer 49 odstotkov vseh tujih državljanov, ki so se priselili v Slovenijo, prihaja iz BiH, za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Hrvaška. Za priseljene slovenske državljane sta bili najpogostejši državi prejšnjega prebivališča Nemčija in Avstrija (24 oz. 17 odstotkov), sledile pa so Švica, Združeno kraljestvo in Italija.

Četrtina državljanov Slovenije, ki so se lani iz nje izselili, je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija, Švica in Hrvaška. Največ tujih državljanov, ki so dotlej živeli v Sloveniji, se je odselilo v BiH (24 odstotkov), sledile pa so Nemčija (12 odstotkov), Srbija in Hrvaška (po 11 odstotkov).

Notranjih selitev je bilo po drugi strani lani za 7,5 odstotka manj kot v predhodnem letu. V letu 2018 je bilo registriranih 103.961 sprememb naselja bivališča znotraj države, pri čemer se je 9913 prebivalcev selilo več kot enkrat. Od prebivalcev, ki so v letu 2018 prijavili spremembo naselja bivališča, se jih je večina (80 odstotkov) preselila v drugo občino, povprečno vsak peti pa se je preselil v drugo naselje znotraj iste občine.

V letu 2018 je naselje svojega bivališča najmanj enkrat zamenjalo 4,5 odstotka prebivalcev Slovenije. Tujci pa so bili po navedbah statistikov tudi v letu 2018 bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: od tujcev se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, od državljanov Slovenije pa povprečno vsak štiriindvajseti. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 89.500 državljanov Slovenije in približno 14.500 tujih državljanov. Skoraj polovica notranjih selivcev je bilo starih med 20 in 39 let.

V letu 2018 je bilo zabeleženih tudi 46.277 sprememb prebivališča znotraj naselij, kar statistično sicer ne velja za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 14.600, znotraj naselja Maribor pa 5299 prebivalcev.

Scroll to top
Skip to content