Na območju Hrastovelj, kjer se je po nesreči tovornega vlaka pred tremi tedni izlilo okoli 9000 litrov kerozina, so v ponedeljek v eni od šestih vrtin odkrili onesnaženje. Mineralno olje so zaznali na opazovalni vrtini P19, ki se nahaja pod nasipom železniške proge in je od vodnega vira odmaknjena okoli tri kilometre.

Vzorce zaznanega mineralnega olja so primerjali s tistim, ki se je izlil v nesreči vlaka, in ugotovili, da gre za povsem drugačno mineralno olje in torej drug vir onesnaženja, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala Kozlovičeva.

Po njenih pojasnilih analizna metoda, ki jo uporabljajo od začetka, omogoča zaznavo obeh mineralnih olj, tako tisto, ki je bilo v cisterni, udeležno v nesreči, kot tisto, ki so ga našli v vrtinji P19. “Ta anazliza, ki jo uporabljamo, omogoča, da lahko zaščitimo pitno vodo in ugotovimo vsebnosti,” je dodala.

Povzročitelj zaznanega onesnaženja torej ni znan, Arso pa bo zadevo naznanil pristojnim organom. “Sprejeli bomo ukrepe, da se to onesnaženje zmanjša ali odstrani, saj gre za snov, ki je na poti do vodnega vira. Kdo je povzročil onesnaženje, pa bodo ugotovili drugi organi,” je pojasnila direktorica Arsa.

O tem, katera snov je v vrtini, v Arsu ne želijo ugibati, je povedala Janja Turšič z Arsa. Jasno pa je, da je sestava mineralnega olja v vrtini drugačna od kerozina, ki se je razlil iz cisterne, frakcije so višje kot v kerozinu.

Po njenih pojasnilih je identifikacija organskih spojih pokazala, da so bili v tistem vzorcu kerozina zaznani aromatski ogljikovodiki in ogljikovodiki C8 do C15 in njihovi izomeri, medtem ko v vzorcu iz vrtine P15 aromatskih ogljivodikov ni bilo, zaznani pa so bili ogljikovodiki C10 do C26 in njihovi izomeri.

Nadzor se izvaja od 1. julija, prvič pa so sumljiv vzorec našli v ponedeljek. “Vrtina P19 se spremlja od 1. julija in do 15. julija terenski ogledi niso pokazali suma na mineralna olja, 15. julija, ko se je prišlo na teren, pa se je zaznal vonj in zato so se tudi vzeli vzorci vzeli,” je dejala in dodala, da so bile koncentracije na drugih vrtinah pod mejo petih mikrogramov na liter.

Turšičeva o količini onesnaženja ne more govoriti, saj se niti ne ve, od kod je to mineralno olje v to vrtino prišlo.

Kozlovičeva je sicer zatrdila še, da je pitna voda varna, ni onesnažena in da kljub novemu viru onesnaženja veljajo vsi ukrepi, ki so bili sprejeti doslej. Arso bo tudi še naprej izvajal monitoring v Hrastovljah.

Tudi Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je zagotovil, da je pitna voda neoporečna. Ti materiali v vodovodni sistem ne morejo priti, saj se bo izvir, če se mu bo onesnaženje približalo, zaprlo.

Glede različnih meritev, koncentracije so bile namreč v ponedeljek precej višje od torkovih in sredinih, je Nina Rman z geološkega zavoda pojasnila, da se meritve ponavljajo, ravno zaradi tega, da se pokaže trend, da lahko rečejo, da nekaj tam je. Pri meritvah pa so vedno prisotne merilne negotovosti in človeški faktor.

“Meritev je bila opravljena korektno, skladno s tistimi pogoji tisti dan na terenu,” je poudarila Rmanova in dodala: “Ni nujno, da je šlo karkoli narobe, sploh ni nujno”.

Kerozin iz v nesreče udeležene cisterne se po dosedanjih ugotovitvah po pojasnilih Kozlovičeve ni premaknil, verjetno je na istem mestu kot prej, torej ni dosegel nižjih območij. Glede morebitnega črpanja kerozina je ponovila, da so scenariji pripravljeni, in sicer za tista mesta, kjer bi bilo to najbolj smiselno. A v tem primeru mora priti do zadostne količine, da se črpanje sploh začne, trenutno pa razmere niso takšne. Se pa pripravlja vrtina, bližje predoru, za primer, če bi se kerozin prekmaknil.