Slovenija in Hrvaška z dogovorom o tovornem prometu na nekaterih mejnih prehodih

Slovenija in Hrvaška z dogovorom o tovornem prometu na nekaterih mejnih prehodih

Slovensko-hrvaška delovna skupina, ki se posveča problematiki omejitve prometa za tranzitni tovorni promet na nekaterih mejnih prehodih, se je dogovorila o spremembah pri ureditvi težkega tovornega prometa na sedmih mejnih prehodih. Ti mejni prehodi bodo namreč odprti za nekatere dodatne izjeme.

Potem ko je Hrvaška za tovorna vozila zaprla mejni prehod Mursko Središče, je Slovenija omejitve s 1. junijem uvedla na 17 mejnih prehodih s Hrvaško na območju severovzhodne Slovenije in Primorske.

Omejitev tranzitnega prometa težkih tovornih vozil nad 7,5 tone je takrat začela veljati na mejnih prehodih Starod, Jelšane, Bistrica ob Sotli, Dobovec, Zavrč ter Središče ob Dravi, namen pa je bil promet preusmeriti na avtocestno omrežje. S to prometno ureditvijo želi Slovenija izboljšati varnost in kakovost bivanja lokalnega prebivalstva, so spomnili na infrastrukturnem ministrstvu.

Pri prepovedi so bile s 1. junijem dovoljene tudi nekatere izjeme za prevoznike, ki imajo sedež, naklad, doklad oziroma razklad tovora v nekaterih hrvaških županijah in slovenskih krajih. Izkušnje vsakdanjega tranzita od junija naprej so pokazale, da je smiselno uvesti še nekaj izjem, ki bodo začele veljati 1. avgusta, so dodali.

Na mejnem prehodu Petišovci se bo tako sprostila popolna zapora tovornega prometa nad 7,5 tone, ki jo je v začetku leta enostransko uvedla Hrvaška – po novem bo promet dovoljen za Slovenijo, Medžimurje in Varaždin.

Na mejnih prehodih Bistrica ob Sotli in Dobovec se bo vzpostavila izjema za prevoznike s sedežem, nakladom, dokladom ali razkladom na območju Krapine in Zagorja, na mejnem prehodu Starod in Jelšane pa bo dodana še izjema za prevoznike s sedežem, nakladom, dokladom ali razkladom v Dalmaciji.

“Ocenjujemo, da te spremembe ne bodo bistveno vplivale na kakovost življenja ob mejnih prehodih,” so dodali na infrastrukturnem ministrstvu. Poudarjajo pa, da so učinki ukrepov pogojeni z doslednim nadzorom pristojnih organov.

Skupina se je na srečanju dogovorila tudi za ustanovitvi mešane delovne komisije za promet, ki bi lahko po navedbah hrvaške strani zaživela konec avgusta. Ena njenih najbolj pomembnih nalog bo reševanje težav s tranzitnimi koridorji in ostalih odprtih vprašanj, ki so povezana z mejnimi prehodi in obmejnim sodelovanjem.

Dotaknili so se tudi načrtov za podpis sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o gradnji mostu ob mednarodnem mejnem prehodu Dragonja-Kaštel v Istri. Vrednost novega mostu je ocenjena na približno 675.000 evrov, vsaka država naj bi prispevala polovico.

O izgradnji mostu na reki Dragonji sta se državi neuspešno usklajevali že pred leti, sedaj pa je oblikovan tako, da je sprejemljiv za obe strani, so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo. Zadnje podrobnosti sta na sredinem delovnem srečanju uskladila državna sekretarja Nina Mauhler in Tomislav Mihotić, na obeh straneh pa že tečejo postopki za njegovo ratifikacijo, so dodali.

Obnova mostu je nujna zaradi dotrajanosti, zato bodo takoj po podpisu sporazuma stekle nadaljnje aktivnosti za izvedbo. V nadaljevanju je v pripravi širši sporazum glede vzdrževanja obmejnih mostov, v prednostni obravnavi sta most v Božakovem in most v Vinici.

Scroll to top
Skip to content