Zahtevana donosnost na slovenske državne obveznice prvič v zgodovini v negativnem območju

Zahtevana donosnost na slovenske državne obveznice prvič v zgodovini v negativnem območju

Zahtevana donosnost na 10-letne slovenske državne obveznice, ki je v času največjega pritiska finančnih trgov na Slovenijo v letu 2013 za krajši čas presegla psihološko mejo sedmih odstotkov, se je v teh dneh prvič znižala v negativno območje. Do tega prihaja v luči širšega trenda padanja zahtevanega donosa na evrske državne obveznice.

Glede na bazo poslovnega medija Bloomberg, ki jo navaja časnik Finance, je zahtevana donosnost na referenčno 10-letno slovensko državno obveznico na sekundarnem trgu v petek prvič v zgodovini padla pod ničlo, danes pa je zahtevani donos do dospetja potonil še globlje in je pri minus 0,06 odstotka.

Po podatkih z borze MTS se medtem zahtevana donosnost na 10-letno obveznico, ki jo je država izdala 14. marca letos, 8. julija pa je izdajo še povečala, nahaja pri minus 0,01 odstotka.

To pomeni, da bi kupci slovenske 10-letne obveznice na sekundarnem trgu pristali na to, da bi do dospetja obveznice dobili manj, kot bi zanjo odšteli danes.

To pa ne pomeni nujno, da bi država v primeru nove zadolžitve pri primarnih kupcih za izdane dolgoročnejše obveznice dejansko iztržila negativno obrestno mero. Ko je državna zakladnica julija izvedla dodatno izdajo referenčne 10-letne obveznice z zapadlostjo 14. marca 2029 in prišla do dodatnih 350 milijonov evrov, je bil donos do dospetja pri 0,157 odstotka.

Že nekaj let pa je v negativnem območju obrestna mera pri kratkoročnejšem zadolževanju. Pri letošnjih izdajah zakladnih menic je bila tako npr. obrestna mera okoli minus 0,4 odstotka.

Padec zahtevane donosnosti na slovenske državne obveznice v negativno območje je del širšega trenda padanja donosa do dospetja na evrske državne obveznice v zadnjih dneh, ki je sledil napovedim Evropske centralne banke o dodatnem rahljanju denarne politike in do katerega prihaja v kontekstu povečane negotovosti v evropskem in svetovnem gospodarstvu ter bega vlagateljev v bolj stabilne naložbe.

V negativnem območju so se tako poleg zahtevane donosnosti na nemške državne obveznice, ki je tam že dlje časa in je trenutno pri okoli 0,5 odstotka, še donosi do dospetja na avstrijske, nizozemske, francoske, belgijske, finske, slovaške in latvijske obveznice. Malo nad ničlo je zahtevana donosnost na irske obveznice, samo nekoliko višje je zahtevan donos do dospetja na španske in portugalske obveznice, medtem ko za italijanske obveznice zahtevan donos pri približno 1,5 odstotka, na grške pa pri okoli dveh odstotkih.

Scroll to top
Skip to content