Nepremičninske agencije vložile pobudo zoper novelo, ki bi omejila oderuške prakse

Nepremičninske agencije vložile pobudo zoper novelo, ki bi omejila oderuške prakse

Več kot 60 družb za nepremičninsko posredovanje je danes na ustavno sodišče vložilo pobudo za ustavno presojo in predlog za zadržanje izvajanja novele zakona o nepremičninskem posredovanju. Med drugim trdijo, da zakon posega v pravico do svobodne gospodarske pobude in pravico do zasebne lastnine.

Pobudo je danes prek Odvetniške pisarne Sedmak vložilo 66 nepremičninskih agencij. Predlagajo oceno ustavnosti in zadržanje izvajanja določb, ki opredeljujejo najvišje dopustno plačilo za posredovanje, in določb, ki po višini omejujejo dejanske stroške, povračilo katerih lahko nepremičninske družbe zahtevajo od svojih naročiteljev, je STA povedal direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič.

Agencije se ne mislijo odpovedati oderuškim praksam

Pobudniki trdijo, da izpodbijane določbe nedopustno posegajo v svobodno gospodarsko pobudo in v pravico do zasebne lastnine ter nedopustno in protiustavno omejujejo avtonomijo pogodbenih strank pri sklepanju pogodb. Menijo tudi, da zakon posega v pravico do spoštovanja premoženja po prvem protokolu k evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in je tudi v nasprotju s pravom EU.

“Zakonodajalec za tovrsten poseg v pravice pobudnikov ni izkazal nobene javne koristi. Cilji, ki naj bi jih je zakonodajalec zasledoval z izpodbijano ureditvijo, so splošni in se nanašajo na stanovanjsko politiko, ne na nepremičninsko posredovanje,” pravi Udovič.

Dodaja, da “zakonodajalčevi cilji že na prvi pogled niso povezani z zakonodajnim posegom v pravice pobudnikov in na ta način niti ne morejo biti uresničeni”. Pričakujejo, da bo glede na “obseg ter intenzivnost kršitev” ustavno sodišče njihovemu predlogu sledilo.

Novela zakona, ki je bila po vetu državnega sveta v DZ sprejeta 18. julija, veljati pa je začela 10. avgusta, omejuje višino plačila za posredovanje pri najemu, ki ga sklene fizična oseba, na štiri odstotke pogodbene vrednosti, vendar ne več kot eno mesečno najemnino in ne manj kot 150 evrov. Za posle med gospodarskimi družbami omejitve ni.

Novela, ki je bila sprejeta na pobudo Levice, višino dejanskih stroškov, ki jih lahko nepremičninska družba zaračuna za storitve nepremičninskega posredovanja (če nima pravice do plačila za posredovanje), omejuje na največ 150 evrov. Ta določba zakona se bo sicer začela uporabljati v treh mesecih po uveljavitvi zakona.

Novela med drugim tudi odpravlja možnost, da se plačilo za posredovanje polovično razdeli med obe pogodbeni stranki, ter skladno z evropsko zakonodajo omogoča, da bodo nepremičninski posredniki v Sloveniji lahko tudi tuji državljani, bodo pa morali pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.

Scroll to top
Skip to content