EU je največja donatorica humanitarne pomoči na svetu, zato Lenarčičev resor ni zanemarljiv

Janezu Lenarčiču je nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zaupala resor za krizno upravljanje, ki vključuje humanitarno pomoč in civilno zaščito. Področje je pomembno, saj je EU največja donatorica humanitarne pomoči na svetu. Lenarčič bo koordinator odzivanja na krize, je zapisala v pismu, ki opredeljuje njegovo poslanstvo.

“Komisija ima vse večjo odgovornost pomagati preprečevati krize po uniji in se hitro odzivati nanje s ciljem zavarovati državljane in okolje. Ob stalnem spreminjanju narave tveganj je potreben doslednejši in bolje integriran pristop EU,” piše von der Leynova v pismu o Lenarčičevem poslanstvu.

Izpostavila je tudi, da je vse več ljudi in držav po svetu, ki potrebujejo humanitarno pomoč, ter da se bo njihovo število ob vseh konfliktih, napetostih in učinkih podnebnih sprememb še zviševalo. Evropa je odgovorna za solidarnost in podporo tistim, ki potrebujejo pomoč, to je ena naših jedrnih vrednot, ki uživa veliko podporo v javnosti, še piše novoizvoljena predsednica.

Von der Leynova od Lenarčiča pričakuje, da se bo v prihodnjih petih letih osredotočil na zagotavljanje tega, da bo imela EU vsa orodja in zmogljivost hitrega in učinkovitega odzivanja tako v Evropi kot drugod po svetu.

Sporoča mu, da bo koordinator evropskega odzivanja na krize. V tej vlogi bo vodil prizadevanja za krepitev vloge Centra za usklajevanje nujnega odziva kot enotnega operativnega vozlišča za upravljanje hitrega in učinkovitega odzivanja EU na širok razpon kriz doma in po svetu.

Druga naloga za Lenarčiča, ki jo v pismu navaja von der Leynova, je preučiti možnosti za izboljšanje preprečevanja kriz in pripravljenost nanje. To vključuje pomoč članicam pri razvijanju nacionalnih in lokalnih strategij za obvladovanje tveganj, če te še ne obstajajo, in izboljšanje dostopa do sistemov zgodnjega opozarjanja.

Od Lenarčiča se tudi pričakuje, da bo preučil, kako lahko Center za usklajevanje nujnega odziva pomaga pri odzivanju na nove in nastajajoče grožnje. To vključuje preučitev možnosti za boljšo pripravljenost na krize, ki niso zelo verjetne, a imajo velik učinek, ter za uporabo specializiranih zmogljivosti.

Von der Leynova v pismu Lenarčiču izpostavlja tudi, da je treba v celoti izkoristiti okrepljen evropski mehanizem za civilno zaščito, poznan po okrajšavi rescEU. Za to bo treba tesno sodelovati s članicami unije za zagotovitev ustreznega števila in vrste sredstev, zlasti za gasilce, zdravstvene krize in dogodke, povezane s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi grožnjami.

Od slovenskega komisarskega kandidata se pričakuje tudi, da bo v sodelovanju z drugimi komisarji razvil integriran pristop, ki bo zagotavljal usklajenost humanitarnih, razvojnih, varnostnih in drugih politik s ciljem zagotavljanja boljše povezanosti nujne pomoči in dolgoročnih rešitev.

V sodelovanju z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom unije pa bo komisar za krizno upravljanje zagotavljal, da Evropa igra dejavno in vodilno vlogo v globalnih dialogih o humanitarnih zadevah, še zlasti v okviru Združenih narodov, ter da bo v vseh mednarodnih forumih močna zagovornica mednarodnega humanitarnega prava.

Povezane teme

Evropska komisija, janez lenarčič, Ursula von der Leyen

Rubrika Aktualno

Aktualno

Vlada: Denarja za dopolnila za nosečnice in družine ni

Na ministrstvu za delo načelno podpirajo dopolnila za boljši položaj družin, ki jih je na predlog opozicije v sredo podprl odbor DZ. A svarijo, da so težka 13,5 milijona evrov, ki jih v proračunu 2020 ni. Opozicija upa, da bodo predlogi obstali, SMC pa za primer, da jih ne bodo mogli financirati, napoveduje dopolnila za vrnitev na predlog vlade.

Aktualno

Nenavaden pristop k upadanju prebivalstva: Na razpis za nove prebivalce italijanske dežele več kot 600 prijav s celega sveta

Južnoitalijanska dežela Molize, ki se v zadnjih letih sooča z upadanjem prebivalstva, skuša demografsko sliko popraviti s priseljevanjem, za kar ponuja privlačne finančne spodbude. Kot kaže, je ta pristop uspešen, saj je do izteka roka 30. novembra svoje projekte na razpis prijavilo več kot 600 ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.