“Komisija ima vse večjo odgovornost pomagati preprečevati krize po uniji in se hitro odzivati nanje s ciljem zavarovati državljane in okolje. Ob stalnem spreminjanju narave tveganj je potreben doslednejši in bolje integriran pristop EU,” piše von der Leynova v pismu o Lenarčičevem poslanstvu.
Izpostavila je tudi, da je vse več ljudi in držav po svetu, ki potrebujejo humanitarno pomoč, ter da se bo njihovo število ob vseh konfliktih, napetostih in učinkih podnebnih sprememb še zviševalo. Evropa je odgovorna za solidarnost in podporo tistim, ki potrebujejo pomoč, to je ena naših jedrnih vrednot, ki uživa veliko podporo v javnosti, še piše novoizvoljena predsednica.
Von der Leynova od Lenarčiča pričakuje, da se bo v prihodnjih petih letih osredotočil na zagotavljanje tega, da bo imela EU vsa orodja in zmogljivost hitrega in učinkovitega odzivanja tako v Evropi kot drugod po svetu.
Sporoča mu, da bo koordinator evropskega odzivanja na krize. V tej vlogi bo vodil prizadevanja za krepitev vloge Centra za usklajevanje nujnega odziva kot enotnega operativnega vozlišča za upravljanje hitrega in učinkovitega odzivanja EU na širok razpon kriz doma in po svetu.
Druga naloga za Lenarčiča, ki jo v pismu navaja von der Leynova, je preučiti možnosti za izboljšanje preprečevanja kriz in pripravljenost nanje. To vključuje pomoč članicam pri razvijanju nacionalnih in lokalnih strategij za obvladovanje tveganj, če te še ne obstajajo, in izboljšanje dostopa do sistemov zgodnjega opozarjanja.
Od Lenarčiča se tudi pričakuje, da bo preučil, kako lahko Center za usklajevanje nujnega odziva pomaga pri odzivanju na nove in nastajajoče grožnje. To vključuje preučitev možnosti za boljšo pripravljenost na krize, ki niso zelo verjetne, a imajo velik učinek, ter za uporabo specializiranih zmogljivosti.
Von der Leynova v pismu Lenarčiču izpostavlja tudi, da je treba v celoti izkoristiti okrepljen evropski mehanizem za civilno zaščito, poznan po okrajšavi rescEU. Za to bo treba tesno sodelovati s članicami unije za zagotovitev ustreznega števila in vrste sredstev, zlasti za gasilce, zdravstvene krize in dogodke, povezane s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi grožnjami.
Od slovenskega komisarskega kandidata se pričakuje tudi, da bo v sodelovanju z drugimi komisarji razvil integriran pristop, ki bo zagotavljal usklajenost humanitarnih, razvojnih, varnostnih in drugih politik s ciljem zagotavljanja boljše povezanosti nujne pomoči in dolgoročnih rešitev.
V sodelovanju z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom unije pa bo komisar za krizno upravljanje zagotavljal, da Evropa igra dejavno in vodilno vlogo v globalnih dialogih o humanitarnih zadevah, še zlasti v okviru Združenih narodov, ter da bo v vseh mednarodnih forumih močna zagovornica mednarodnega humanitarnega prava.
