Američani se danes spominjajo skoraj 3000 žrtev najhujših terorističnih napadov v zgodovini ZDA

Američani se danes spominjajo skoraj 3000 žrtev najhujših terorističnih napadov v zgodovini ZDA

Po ZDA so danes potekale spominske slovesnosti ob 18. obletnici največjih terorističnih napadov na ameriških tleh, ko so teroristi Al Kaide 11. septembra 2001 ugrabili štiri potniška letala in uničili Svetovni trgovinski center (WTC) v New Yorku ter poškodovali Pentagon. Predsednik ZDA Donald Trump je imel govor v Pentagonu.

V napadih je umrlo skoraj 3000 ljudi, ZDA pa so sprožile vojno proti terorizmu, ki še vedno traja. Trump je leta 2016 vodil predsedniško kampanjo tudi z obljubo, da bo umaknil ameriške vojake iz Afganistana, kamor so se podali mesec dni po napadih na ZDA v lov za pripadniki Al Kaide. Talibane so odstranili z oblasti, vendar pa njihova vstaja še traja in se celo krepi.

Trump je skupaj s prvo damo Melanio Trump na vrtu Bele hiše, kjer je zastava plapolala na pol droga, z minuto molka počastil spomin na žrtve, nato pa se je odpravil v Pentagon, kjer je položil venec pred spomenikom žrtvam in imel ganljiv govor brez politiziranja.

“Tisočkrat se spominjate zadnjega poljuba, zadnjega telefonskega klica, zadnjič, ko slišite dragocene besede: Rad te imam. Nato napad, bolečina, zavedanje, da je bil član vaše družine v enem od letal, ali delal v WTC ali služil v Pentagonu, čakali ste, molili, odgovorili na najbolj srhljiv klic in življenje se vam je za vedno spremenilo,” je prisotnim sorodnikom umrlih povedal Trump.

“Čudovito septembrsko jutro je omadeževala nejevera, boleča žalost in globoko trpljenje. Ameriška moč, pogum in sočutje pa se niso nikoli omajali,” je dejal Trump, ki je s posebno proklamacijo 11. september opredelil kot dan domoljubov.

Teroristom je zagrozil, da če bodo še kdaj poskusili kaj podobnega, da jih bodo našli kjerkoli bodo in proti njim uporabili silo, ki je ZDA doslej še nikoli niso uporabile. Menda ne jedrsko orožje, ampak nekaj takega, česar še niso videli.

Z minuto molka se je žrtvam poklonil tudi kongres, podpredsednik ZDA Mike Pence pa je imel govor v Shanksvillu v Pensilvaniji, kamor je po uporu potnikov in posadke padlo eno od štirih letal, ki je bilo namenjeno za napad na kongresno palačo.

Slovesno je bilo tudi v New Yorku, kjer so opravili tradicionalno branje imen žrtev skoraj 3000 žrtev terorističnih napadov. Slovesnost je bila v muzeju 11. septembra za družinske člane žrtev in preživele. Minuto molka so imeli tudi na borznem parketu Newyorške borze, aktivisti v Hongkongu pa so v spomin na ta dan prekinili proteste. Talibani so v Afganistanu obletnico “proslavili” z raketnim napadom na Kabul.

Že v torek zvečer so nad newyorškim nebom prižgali dva reflektorja, ki bosta na nebu simbolizirala porušeni stolpnici dvojčka WTC tudi nocoj. Slovesno je bilo tudi drugod po ZDA, kjer je 11. september postal tudi dan prostovoljnega dela.

Trump je želel končati vojno v Afganistanu s pogajanji med talibani in afganistansko vlado. Predstavnike obeh strani je konec prejšnjega tedna celo povabil na srečanje v Camp David, vendar ga je preklical zaradi talibanskega napada, v katerem je umrl ameriški vojak.

Trump je danes v govoru dejal, da so ZDA v zadnjih štirih dneh sovražnika v Afganistanu napadle močneje kot kadarkoli doslej in da se bo to nadaljevalo.

Zaradi sporov glede politike do Afganistana in drugih vprašanj je moral zapustiti položaj Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton, ki je nasprotoval srečanju v Camp Davidu.

Trumpova želja, da umakne okoli 5000 od 14.000 ameriških vojakov, ki so še v Afganistanu, je za zdaj odložena. V vojni je doslej padlo 2400 ameriških vojakov, več tisoč pa je invalidov za vse življenje. Majska anketa centra Pew ugotavlja, da 59 odstotkov Američanov meni, da z vojno v Afganistanu niso ničesar dosegli in tako meni tudi 58 odstotkov veteranov vojne.

Medtem ko čustveni naboj spomina na 11. september v ZDA počasi bledi, pa je sedaj v ospredju pozornosti usoda reševalcev, med katerimi številni umirajo za posledicami različnih bolezni, ki so jih dobili pri odstranjevanju ruševin in med iskanjem preživelih. Poseben sklad jim je doslej zagotovil 5,5 milijarde dolarjev odškodnin.

Scroll to top
Skip to content