Dobro spite? Podatki kažejo, da ima vsaka tretja oseba težave

Dobro spite? Podatki kažejo, da ima vsaka tretja oseba težave

Odrasel človek v povprečju potrebuje od 7 do 9 ur spanja na noč. Kljub temu pa po podatkih iz raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje skoraj 60 % prebivalcev Slovenije spi manj kot 7 ur na dan. Še bolj skrb vzbujajoči so izsledki mednarodne raziskave, po katerih smo Slovenci med najbolj nespečimi ljudmi na svetu. Za nami so le Japonci. 
Foto: Profimedia

Spanje je zelo pomembna funkcija organizma in močno vpliva na kakovost našega življenja. O pomenu spanja in o nespečnosti, ki spada med globalne zdravstvene probleme, so govorili na današnji okrogli mizi, ki jo je organizirala Krka, največje slovensko farmacevtsko podjetje in eno od vodilnih generičnih farmacevtskih podjetij na svetu.

Nespečnost vpliva na naše počutje ponoči in podnevi

Podatki kažejo, da ima občasne težave vsaka tretja oseba, več kot 10 % ljudi pa ima diagnosticirano kronično nespečnost. Tveganje za pojav nespečnosti se povečuje s starostjo in je pri ženskah dvakrat večje kot pri moških. Nespečnost vpliva na naše počutje ponoči in podnevi, saj so moteni običajni vzorci spanja, kar močno vpliva na kakovost življenja. Gre za motnjo, pri kateri težko zaspimo, se ponoči prebujamo ali se prezgodaj zbujamo, poslabša se tudi kakovost spanja.

Nespečnost je težava, zaradi katere se ljudje vse pogosteje oglasijo tudi v lekarni, kjer pogosto povprašajo za nasvet, poudarja Alenka Koritnik Dular, mag. farm., iz Lekarne na Vidmu v Krškem. »Z občasno nespečnostjo se srečujejo predvsem posamezniki, ki imajo otroke, doživljajo stres na delovnem mestu in imajo naporen življenjski slog. Po napornem dnevu se težko umirijo, težko pridejo do mirnega in kakovostnega spanca, ki bi jim olajšal spopadanje z izzivi naslednjega dne. Zaradi občasne nespečnosti potožijo tudi posamezniki, ki potujejo v oddaljene kraje in se spopadajo s potovalno utrujenostjo, ter ljudje, ki imajo izmensko delo. Potem pa je tukaj še starejša populacija, ki se srečuje predvsem s kronično nespečnostjo. Do sedaj smo pri občasni nespečnosti ljudem dali napotke o pravilni higieni spanja, na voljo pa so bila samo zdravila rastlinskega izvora in prehranska dopolnila, ki jih je za optimalni učinek treba jemati neprekinjeno od 2 do 4 tedne. Pri ljudeh s kronično nespečnostjo se pogosto srečujemo tudi z neželenimi učinki tradicionalnih hipnotikov.« 

Nasveti za dobro higieno spanja:

  • Pred spanjem si privoščite umirjeno rutino
  • V spalnici ustvarite miren in udoben prostor
  • Izogibajte se popoldanskemu spancu
  • V postelji ne glejte televizije, ne uporabljajte mobitela
  • Šest ur pred spanjem ne pijte pijač s kofeinom
  • Izogibajte se snovem, ki vplivajo na spanje (npr. nikotinu, alkoholu)
  • Izogibajte se spanju s hišnimi ljubljenčki
  • Če ponoči gledate na uro, jo že zvečer umaknite
  • Budilka naj vas vsak večer zbudi ob istem času
  • V posteljo ne hodite lačni, prej pojejte lahek prigrizek
  • Redno telovadite, vendar ne pozno zvečer
  • Stres pustite izven spalnice
  • Ne pijte pred spanjem, da vam ponoči ne bo treba na stranišče

Na spanje najbolj vplivajo dnevni rituali skozi dan, služba in pa zvečer v prostoru, kjer spimo, svetloba. Če smo čez dan veliko na dnevni svetlobi, pomeni, da bomo ponoči dobro spali. Izjemno je pomembno je tudi to, da spimo v popolnoma temnem prostoru, in da se nam ponoči ne prižiga luč na telefonu. Izjemno pomembna za dober spanec je tudi rutina spanja, torej da hodimo spat vsak dan ob približno istem času, če se le da pred polnočjo.

Najpogosteje slabo spimo, ker smo pod stresom

O pomembnosti spanja je na okrogli mizi spregovorila priznana evropska strokovnjakinja za somnologijo izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije iz Centra za motnje spanja in budnosti, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana: »Ni toliko pomembno, koliko časa spimo, ampak bolj to, da se po prespani noči dobro počutimo, da čez dan ne čutimo zaspanosti in nimamo drugih težav. Dobra noč je torej tista, ko zaspimo manj kot 15 minut po tem, ko ugasnemo luči, se ponoči čim manjkrat prebudimo, zjutraj pa se zbudimo naspani in spočiti in lahko normalno opravljamo dnevne aktivnosti

Raziskave so pokazale, da je eden od pogostejših vzrokov akutne nespečnosti stres, ki je posledica različnih dejavnikov. »Spanje in stres sta tesno povezana. Kadar smo pod stresom, zvečer navadno premišljujemo o težavah, težko odženemo misli in potrebujemo več časa, da zaspimo. To je pogosto posledica anksioznega razpoloženja (tesnobe). V stresnih obdobjih je naš spanec tudi manj kakovosten, ponoči se večkrat prebujamo. Raziskave so pokazale, da je občasna nespečnost največkrat povezana s stresnim obdobjem (npr. menjava službe, veliko dela, izpitno obdobje, majhni otroci, zahtevni vsakodnevni izzivi), lahko pa se pojavi tudi ob menjavanju ure. Če se zaradi kratkotrajne nespečnosti ujamemo v začaran krog, se lahko razvije kronična nespečnost,« še opozarja dr. Dolenc Grošljeva.

Posledice nespečnosti so resne!

Po neprespani noči smo primerljivi z nekom, ki je pod vplivom alkohola (0,5 g alkohola na kg krvi). Pojavijo se težave z zbranostjo, spominom in višjimi živčnimi funkcijami. Upočasnjena je fina motorika, delamo lahko več napak pri delu in med vožnjo avtomobila. Več kot 20 % prometnih nesreč je posledica čezmerne dnevne zaspanosti.

Motnje spanja pa so tudi dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, kot sta možganska kap in srčni infarkt, in presnovne bolezni, kot je sladkorna bolezen. Številne raziskave so potrdile, da pomanjkanje spanja zaradi dolgoletnega nočnega dela poveča tveganje za raka dojk, debelega črevesa in prostate. Če ponoči ne spimo, to lahko vodi v demenco.

Torej – ponoči moramo dobro spati!

Konec avgusta je Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto z izdelkom Noctiben Mea® dopolnila svojo ponudbo kakovostnih, učinkovitih in varnih zdravil brez recepta. Novo zdravilo je primerno za odrasle, ki se spopadajo z občasno nespečnostjo. Na slovenskem trgu je prvo in edino zdravilo, ki vsebuje zdravilno učinkovino doksilaminijev hidrogensukcinat. Ima številne dobre lastnosti – učinkuje hitro (že po prvem odmerku), deluje celo noč ter izboljša kakovost spanca in naslednjega dne. Priporočeni odmerek za odrasle je polovica tablete do ena tableta na dan. Enkratni dnevni odmerek je treba vzeti zvečer, 15 do 30 minut pred spanjem, in ne sredi noči ali proti jutru oziroma podnevi. Po jemanju zdravila je treba spanju nameniti dovolj časa. Samozdravljenje je omejeno na 2 do 5 dni. Starejšim in bolnikom z ledvično ali jetrno okvaro se priporoča najmanjši odmerek. Kombinacija z alkoholom ni priporočljiva. Zaradi zmanjšane pozornosti je lahko vožnja ali uporaba strojev nevarna. Zdravilo je v lekarnah na voljo brez recepta.

Več koristnih informacij o nespečnosti, njenih simptomih in znakih, poteku in zdravljenju lahko preberete na www.noctibenmea.si.

 

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content