Čista petka za odbojkarje, navijače in organizacijo EP

Čista petka za odbojkarje, navijače in organizacijo EP

Čeprav so Stožice zdaj že prazne, slovenski odbojkarji pa bodo kmalu na poti v Pariz, bo EP še dolgo odmevalo v srcih ljubiteljev športa. Tako kot varovanci Alberta Giulianija si vrhunsko oceno zaslužijo tudi slovenski organizatorji. Vodja dogodka s strani Evropske odbojkarske zveze Hrvatica Maja Poljak je prvenstvo ocenila s "čisto pet".

Nekdanja vrhunska odbojkarice Hrvaške, ki je zdaj zaposlena pri Evropski odbojkarski zvezi (Cev), je bila v Ljubljani nadzornica evropskega prvenstva. Za STA je povedala, da je organizacija evropskega prvenstva v Ljubljani presegla njena pričakovanja in da bo nadrejenim v Luksemburg poslala oceno več kot odlično.

“Čista petka v vseh pogledih. Najprej bi se rada zahvalila slovenski odbojkarski zvezi, ki je maksimalno zavzeto pristopila k organizaciji tega prvenstva in ga nato izpeljala brez ene same napake. Seveda gre zahvala tudi prostovoljcem in drugemu osebju, predvsem pa tej fantastični publiki,” je povedala Maja Poljak.

“Igrala sem že vsepovsod, videla ogromno dvoran in tekem, a takšnega občinstva se ne spomnim. Ne le, da je bilo maksimalno glasno, predvsem je navijalo zelo korektno in športno. Ljubljana je naredila prekrasno reklamo za odbojko,” je ocenila.

Predsednik Odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret se je le sladko nasmehnil, ko je slišal besede Poljakove, in za STA dodal: “Če je ona tako rekla, potem to zagotovo drži. Mi, ki smo v celo stvar še bolj čustveno vpeti, pa bi lahko organizaciji dodali še kakšen plus. Iskreno povedano, res smo presrečni, ne samo zaradi pohval okoli organizacije, predvsem zavoljo dejstva, da je Slovenija prepoznala te srčne in borbene fante in jih prišla spodbujat v tako velikem številu. Sanje, da bodo prevelike Stožice postale premajhne Stožice, so se nam uresničile,” je dejal Ropret.

Ožji organizacijski odbor v Ljubljani, ki je delo začel leta 2017, ko je Slovenija pridobila organizacijo EP, v šesto prestavo pa je preklopil lani novembra, je štel 15 ljudi, na čelu katerih je bil predsednik Ropret. Angažirali so tudi 80 prostovoljcev, za varnost pa je vsak dan skrbelo 60 varnostnikov.

Ljubljana je bila edino prizorišče, kjer so tekme potekale le v eni dvorani. V 14 dneh je na 19 tekem v Stožice prišlo 76.000 obiskovalcev. Jasno, da so bile najbolj gledane predstave Slovenije. Proti Rusiji in Poljski je bila dvorana nabita do zadnjega mesta.

Glasnost v dvorani je bila na trenutke oglušujoča. V polfinalu proti Poljski je aplikacija za mobilne telefone najvišjo vrednost izmerila ob koncu prvega niza, ki ga je dobila Slovenija – 85 decibelov. Za primerjavo, Guinnessov svetovni rekord na športnih prizoriščih je “padel” leta 2017 na stadionu Arrowhead v Kansas Cityju med tekmo ameriškega nogometa – 142,2 decibela -, reaktivno letalo pa ob vzletu doseže med 120 in 140 decibelov.

Ljubljana je imela najcenejše vstopnice. V skupinskem delu od 15 do 25 evrov, v izločilnih bojih deset evrov dražje, kar pa je še vedno precej manj, kot bo treba zanje odšteti v Parizu. Najslabša, četrta kategorija v dvorani Bercy s 15.600 sedeži, stane 40 evrov, tretja kategorija, ki je poleg četrte še edina na voljo, pa 70 evrov.

V Parizu naj bi bilo po ocenah nekaj tisoč Slovencev. Trije čarterski leti iz Ljubljane bodo v Francijo poleteli že danes, dva v soboto zjutraj, ob tem pa je treba vedeti, da na primer samo iz Benetk v Pariz na dan poleti šest letal, ali pa, da se je na primer leta 2017 na košarko v Istanbul, ki je 500 kilometrov dlje od Ljubljane kot Pariz, vsaj 3000 Slovencev odpravilo v lastni režijo oziroma z osebnimi vozili.

Televizijski posnetki iz Ljubljane so odšli v 148 držav po celem svetu. Samo za Stožice je bilo izdanih 320 medijskih akreditacij, po dvorani je bilo za potrebe televizije potegnjenih 8000 metrov kablov, za signal in kamere je skrbelo približno 50 ljudi, v polfinalu pa je bilo v pogonu 14 kamer.

Evropsko prvenstvo je bilo uspešno tudi s finančnega vidika. Za primerjavo, stalo je vsaj desetkrat manj kot košarkarsko leta 2013, ki ga je Slovenija gostila samostojno. Kotizacijo v višini 375.000 evrov je plačala država, dvorano pa je “častilo” mesto Ljubljana.

Največ tujih navijačev je prišlo s Finske, okoli 1600, ki so skupaj z drugimi udeleženci prvenstva, se pravi uradnimi osebami, mediji in ekipami ustvarili približno 10.000 nočitev. Če izhajamo iz podatkov Turistično informacijskega centra Ljubljana, da turist v Ljubljani povprečno na dan porabi 80 evrov (v to niso vštete vstopnice, dejstvo pa je, da so športni navijači nadpovprečno žejni), je računica, da je evropsko prvenstvo Sloveniji oziroma njeni prestolnici samo s tega naslova prineslo okoli milijon in pol evrov.

In pivo je res teklo v potokih. V navijaški coni in v dvorani so obiskovalci izpraznili 500 petdesetlitrskih sodov piva. Za potrebe navijanja je bilo natisnjenih 60.000 zgibank, obiskovalci pa so se pred dvorano ob glasbenih nastopih Tabu, Koala Voice, Zlatka, Guštija in Cover Lover družili tudi dve uri pred tekmo in dolgo v noč po tekmah.

Scroll to top
Skip to content