Med projektom Nezakonita trgovina s tobačnimi izdelki: Mnenja o tihotapljenju na balkanski poti – BalkanSmugg, so raziskovali nezakonito trgovino, črni trg in tihotapljenje cigaret, ki so so že vrsto let prisotni v Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, Kosovu, Severni Makedoniji, Sloveniji in v Srbiji.
Ugotovili so, da je v sedmih državah regije več kot 580.000 kadilcev, ki kupujejo tobak na črnem trgu, ter da imajo tihotapci približno 200 milijonov evrov letnih prihodkov.
Raziskovalni projekt, ki ga je izvajal zagrebški inštitut za ekonomijo, je imel namen izdelati trdno podlago z dokazi glede nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, so navedli na spletni strani zagrebškega inštituta. V raziskavi, ki je potekala od julija 2017 do septembra letos, je sodelovalo 21.000 anketirancev ali po 3000 iz vsake od sedmih držav.
Študija, ki so jo predstavili pred dnevi v Zagrebu, pojasnjuje navade in prakse kadilcev pri nakupu tobačnih izdelkov, vključno z izkušnjo nakupa tobačnih izdelkov na črnem trgu. Kot so še poudarili, je končni namen študije, osveščanje glede škodljivosti nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, tudi v Sloveniji.
Slovenski državni proračun zaradi črnega trga ostane brez 8,55 milijona evrov letno, medtem ko zaradi nakupa cigaret v tujini proračun letno izgublja 15,4 milijona evrov, so objavili. Kot so dodali, gospodarska škoda zaradi črnega tobačnega trga in čezmejne trgovine v Sloveniji v desetih letih doseže odstotno točko slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP).
Raziskava je pokazala, da v Sloveniji kadi najmanj prebivalstva v državah regije, med kadilci je četrtina polnoletnih državljanov. Med njimi je 53 odstotkov moških in 47 odstotkov žensk.
Industrijski izdelane cigarete kadi 83 odstotkov vprašanih, 24 odstotkov pa kupuje rezani tobak za zvijanje cigaret, medtem ko se 18 odstotkov odloča še za druge tobačne izdelke, kot so cigare, cigarilosi, tobak za pipo in podobno, so zapisali. Delež kadilcev, ki kadijo rezan tobak in druge tobačne izdelke v Sloveniji, je nad regionalnim povprečjem.
Nekaj več kot trije odstotki slovenskih kadilcev ali približno 13.750 oseb za tobak poskrbi na črnem trgu.
Njihovo število je občutno pod regionalnim povprečjem, ki znaša 11 odstotkov, je pokazala raziskava. Nekaj manj kot štirje odstotki kadilcev, ki kupujejo tobak na črnem trgu, so tudi v Severni Makedoniji. Med 6,3 in 7,6 odstotka jih beležijo na Kosovu, Srbiji in na Hrvaškem. Največ kadilcev, ki se zanašajo na črne trge, je v Črni gori (27,9 odstotka) ter BiH (20,3 odstotka).
Tisti kadilci v Sloveniji, ki so se preusmerili na črni trg, so to počeli večinoma zaradi podražitve cigaret (54 odstotkov) in gospodarske krize (15 odstotkov). Od tega 78 odstotkov meni, da je ugodna cena glavni razlog za nakup tobačnih izdelkov na črnem trgu. Polovica slovenskih anketirancev je navedla, da bi zmanjšala nakupe na črnem trgu, če bi cena cigaret na zakonitem trgu padla.
Tobačne izdelke na črne trgu kupujejo predvsem od prijateljev, znancev in preprodajalcev na ulici. Dve tretjini potrošnikov na slovenskem črnem trgu bi iskalo novo prodajno mesto znotraj črnega trga, če iz nekega razloga ne bi mogli kupiti nezakonitih tobačnih izdelkov na običajnem mestu. Približno vsak tretji kupec meni, da obstaja trend povečevanja razpoložljivosti tobačnih izdelkov na črnem trgu.
Več kot dve tretjini slovenskih državljanov meni, da je nakup tobačnih izdelkov na črnem trgu nedopusten. Več kot polovica anketirancev meni, da črni trg povzroča bistveno škodo državnemu proračunu, medtem ko je tri četrtine prepričanih, da je tihotapljenje tobačnih izdelkov del organiziranega kriminala.
Raziskava je tudi pokazala, da je zakoniti slovenski tobačni trg najdražji v regiji. Kot so navedli, deset škatlic določene znamke cigaret v Sloveniji stane 40 evrov, na Hrvaškem 36 evrov, v ostalih državah je še ceneje kot na Hrvaškem in sicer za deset ali več evrov. Zato je največ čezmejne trgovine cigaret v Sloveniji in na Hrvaškem, so še ugotovili. Kljub visokim cenam, 97 odstotkov vseh slovenskih kadilcev kupuje tobačne izdelke v Sloveniji, ostali v tujini, večinoma v BiH.
