Nobelova nagrada za ekonomijo za Banerjeeja, Duflovo in Kremerja

Nobelovo nagrado za ekonomijo za leto 2019 bodo prejeli Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer za delo na področju boja proti revščini, je danes objavila Kraljeva švedska akademija znanosti. Duflova je šele druga ženska prejemnica v 50-letni zgodovini podeljevanja te nagrade.

Trojica si je nagrado prislužila za svoj “eksperimentalni pristop k boju proti globalni revščini”, je akademija pojasnila danes.

Ob 50. obletnici podeljevanja nagrade za ekonomijo v imenu Alfreda Nobela je nagrada šele drugič priromala v roke ženske. Kot prva jo je leta 2009 prejela Elinor Ostrom za analizo ekonomskega upravljanja.

Nobelova nagrada za ekonomijo tehnično gledano ni Nobelovo nagrado, saj je Nobel ni omenil v svoji oporoki, a jo podeljujejo v njegovem imenu in skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami. Leta 1986 jo je ustanovila švedska centralna banka ob svoji 300. obletnici. Prvič so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu.

Kljub drugačnemu izvoru pa nagrada za ekonomijo prinaša enak prestiž in tudi finančno nagrado; ta letos znaša devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov). Če je nagrajencev več, kot je to letos, si nagrado razdelijo.

Pravih Nobelovih nagrad je pet, in sicer jih vsako leto podelijo na področju fizike, kemije, medicine, književnosti in miru. Vsi dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale pa v Stockholmu.

Povezane teme

Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za ekonomijo

Rubrika Aktualno

Aktualno
sydney dim

Sydney zavit v gost dim

Na vzhodu Avstralije se še vedno spopadajo z obsežnimi gozdnimi požari, gost dim pa je danes prineslo tudi nad Sydney. Onesnaženje zraka v največjem avstralskem mestu je danes doseglo nevarno raven. Na severozahodu mesta so izmerili 186 trdih delcev PM2,5 v kubičnem metru zraka, kar je primerljivo z New Delhijem.

Aktualno

V UKC Ljubljana prisiljeni v omejevanje sprejema bolnikov

V osrednji slovenski bolnišnici so morali zaradi kadrovskega primanjkljaja, ki ga kljub aktivnemu iskanju novih delavcev zdravstvene nege ne uspejo nadomestiti, na približno 40 posteljah od 2150 omejiti sprejem bolnikov. Osebje najtežje nadomeščajo na intenzivnih terapijah, po pojasnili na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.