Pri OECD zaskrbljeni zaradi političnih napadov na neodvisnost slovenskega sodstva

Delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju je v zadevi Kangler zaskrbljena nad možnostjo političnega posega zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva pri nas. DZ je namreč v primeru kazenskega pregona zoper Franca Kanglerja na zahtevo DS odredil preiskavo o domnevnih političnih motivih tožilcev in sodnikov, udeleženih v zadevi.

Slovenija je morala na oktobrski seji delovne skupine Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) poročati o parlamentarni preiskavi za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z omenjenim kazenskim pregonom. Delovna skupina je na spletni strani OECD izpostavila pomen, ki ga ima spoštovanje vladavine prava, in nujnost neodvisnosti kazenskega pregona v korupcijskih zadevah v skladu s konvencijo OECD proti podkupovanju.

Skrbi jo, da bi parlamentarna preiskava lahko pomenila neposreden pritisk na delo sodstva in vmešavanje v njegovo delovanje, so zapisali na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Kot so poudarili, to lahko po ugotovitvah delovne skupine vpliva tudi na zmožnost Slovenije, da v celoti izpolni obveznosti iz omenjene konvencije, zlasti tiste iz 5. člena, ki govori o neodvisnih preiskavah in pregonu.

Delovna skupina, ki bo še naprej spremljala dogajanje, razmišlja o nadaljnjih ustreznih ukrepih, Slovenija pa ji bo morala decembra predložiti zadnje informacije o statusu te parlamentarne preiskave.

Urad generalnega državnega tožilca in Sodni svet sta septembra na ustavno sodišče že vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti obravnavane parlamentarne preiskave, a ustavne odločitve še ni.

Kot so danes spomnili na KPK, je komisija v preteklosti že opozorila, da bi parlamentarna preiskava v omenjeni zadevi lahko predstavljala nedovoljen poseg zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva in tožilstva. Izpostavila je tudi, da ni jasno, kakšna naj bi bila politična odgovornost predstavnikov sodstva glede na dejstvo, da lahko za svoja ravnanja politično odgovarjajo zgolj nosilci političnega delovanja, kar sodniki in tožilci niso in glede na temeljna izhodišča vladavine prava tudi ne smejo biti.

Poleg tega se po oceni KPK postavlja vprašanje, ali v konkretnem primeru sploh gre za zadevo javnega pomena, kar za uvedbo parlamentarne preiskave zahteva 93. člen ustave, ali pa gre za morebitno zlorabo te pomembne oblike družbenega nadzora, zagotovljenega z ustavo.

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler, ki se je prvič sestala v petek, je za danes na zaslišanje kot prvo pričo povabila Kanglerja, ki je podrobno opisal vse policijske, tožilske in sodne postopke zoper njega ter ponovil, da so se očitki izkazali za neutemeljene. Komisija se je nato odločila komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb predlagati, da ta na podlagi njegovih trditev opravi nadzor na Policijski upravi Maribor in jim nato poroča o ugotovitvah.

Povezane teme

Franc Kangler, maribor, OECD, SDS, Slovenija, sodstvo
Aktualno

Vili Kovačič se je zdaj lotil še ustavnega sodišča

Pobudnik referenduma o drugem tiru Vili Kovačič je danes na tožilstvo vložil ovadbo zoper ustavnega sodnika Mateja Accetta. Kot je pojasnil po vložitvi, mu očita krivično sojenje v več zadevah. Napovedal je, da bo prihodnji teden ovadbo dopolnil še z očitki glede Accettovega ravnanja pri ustavni pritožbi na izid županskih volitev v Občini Mengeš.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Neurja danes prizadela Italijo, Benetke so pod vodo

Italijo so danes prizadela neurja. Benetke so zaradi izredne plime pod vodo, po poročanju medijev je poplavljenih 45 odstotkov mestnega središča. V Materi na jugu Italije so zaprte šole, v pokrajini Kalabrija piha močan veter. O izrednih razmerah poročajo iz pokrajine Apulija, neurja pa so prizadela tudi Sicilijo.

Aktualno
magna

Magna naj bi odpustila kar 1800 delavcev

V graški družbi Magna Steyr, ki ima podružnico tudi v Hočah, naj bi brez dela ostalo 1800 zaposlenih, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA, ki se sklicuje na časnik Kurier. Razlog za odpuščanja, ki jih v Magni niso niti potrdili niti zanikali, naj bi bilo splošno ohlajanje avtomobilskega sektorja.