Za toliko so namreč razbremenili zdravstveno blagajno, ko so poslanci v torek potrdili vladno novelo o zdravniški službi. Ta je povečala sredstva iz proračuna za financiranje specializacij in pripravništev zdravnikov in zdravstvenih delavcev.
“Z aneksom tri omogočamo plačilo izvedenega večjega obsega programa, še posebej tam, kjer so čakalne dobe nedopustno dolge,” je po seji vlade poudaril Šabeder.
Obseg izbranih specialistično ambulantnih dejavnosti se iz sedanjega možnega preseganje programa za pet odstotkov nadomesti s plačilom preseganja do 15 odstotkov. V to so med drugim vključene ambulante urologije, otorinolaringologije, kardiologije in vaskularne medicine, pediatrije, gastroenterologije, klinične genetike, pulmologije, ginekologije in psihiatrije.
Aneks omogoča tudi preseganje pogodbenega plana do 15 odstotkov pri operacijah krčnih žil in operacijah kile v specialistično ambulantni obravnavi. Prav tako omogoča preseganja programa za 15 odstotkov pri posegih, kot so angiografija, endoproteza kolka in kolena, ortopedska operacija rame, operacije hrbtenice, karpalnega kanala, kile in žolčnih kamnov. Za letošnje leto zagotavljajo tudi plačilo po realizaciji za operacije arterije in vene.
Podpisniki splošnega dogovora so po besedah Šabedra za aneks tri posredovali 91 predlogov, štiri so uspeli uskladiti na arbitraži. Med njimi je tudi predlog cepljenja odraslih in pregled pred cepljenjem, ki se bo družinskim zdravnikom plačeval po realizaciji brez omejitev.
“Ocenjujemo, da bo to povečalo dostopnost odraslih do cepljenja in pozitivno vplivalo na dvig precepljenosti proti gripi in klopnemu meningoencefalitisu,” je dejal Šabeder. Cepljenje proti gripi se bo letos začelo v začetku novembra.
Sprejetje aneksa je bila tudi podlaga za začetek izvajanja pilotnega projekta optimizacije čakalne dobe. Na področju ortopedije, kjer so čakalne dobe nedopustno dolge, so na ministrstvu preverili procese dela na ljubljanski ortopedski kliniki, v Ortopedski bolnišnici Valdoltra in na zasebni kliniki Bitenc.
Ugotovili so, da vpisi v čakalne vrste za prve preglede rastejo za 3,5 odstotka na leto, 11 odstotkov vseh bolnikov pa prvega pregleda sploh ne opravi. Kar 83 odstotkov vpisov v čakalne vrste je točno pri določenem zdravniku na željo bolnika ali priporočilo osebja.
Med ukrepi za skrajševanje vrst zato na ministrstvu predlagajo upoštevanje odpovedi operacij pri vodenju evidenc vpisov na čakalne sezname ter operiranje v popoldanskem času in ob sobotah.
“Če bi v popoldanskem času izvajali tudi specialistične preglede, bi za okoli 13 odstotkov zmanjšali čakalno vrsto nedopustno čakajočih. Če bi izvajali ambulantne in operativne posege tudi ob sobotah, bi zmanjšali število čakajočih za dodatne tri odstotke,” je pojasnil Šabeder. V tem primeru bi v prvem letu padlo število nedopustno čakajočih, trend naraščanja pa bi se znižal. Če tem ukrepom dodajo povečanje kapacitet za izvajanje operacij, bi se po projekcijah ministrstva do leta 2024 izničila čakalna vrsta tistih, ki na ortopedske storitve čakajo nedopustno dolgo.
S prvo fazo projekta, torej z optimizacijo procesov in popoldanskimi ambulantami, bodo začeli v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, Valdoltri in na kliniki Bitenc. Kot je dejal minister, se bodo v kratkem srečali z izvajalci in dogovorili podrobnosti dela. Prepričan je, da bodo aktivnosti za dodatne storitev stekle kmalu, saj izvajalci precej dobro poznajo načrtovane ukrepe.
Po Šabedrovih napovedih bodo pilotni projekt na podlagi rezultatov za ortopedijo nadgradili še za področja dermatologije, nevrologije, kardiologije in revmatologije, kjer so čakalne dobe nedopustno dolge.
Aneks je bil danes sprejet soglasno, “brez kakršnihkoli pomislekov”, je še dejal minister.
