Topel oktober letos pričaral posebej spektakularne jesenske barve

Letošnji oktober ni prinesel temperaturnih rekordov, je za STA pojasnil meteorolog Agencije RS za okolje (Arso) Brane Gregorčič. V oktobru smo imeli dolgo obrobje toplega vremena, ki pa se je končalo ob začetku počitnic. A se toplejši dnevi poznajo v barviti jeseni. Listje dreves se namreč najlepše obarva ob toplih dnevih s hladnimi nočmi.

Oktober se je začel in končal s hladnimi dnevi. Temperaturnih rekordov nismo beležili, je bilo pa dolgo obdobje toplega vremena med 12. in 28. oktobrom, je povedal Gregorčič.

Takšno obdobje suhega, sončnega in toplega vremena, ki jeseni sledi obdobju hladnega vremena, imenujemo tudi babje poletje. Sicer se pogosto zgodi, da je vreme oktobra toplo od sedem do deset dni, topla obdobja, dolga dva tedna, pa so redka, je v podcastu Arsa ugotavljal klimatolog Gregor Vertačnik.

Eno daljših so slovenski meteorologi zabeležili leta 2004, ko je lepo vreme vztrajalo od 20. oktobra do 5. novembra. Najtoplejši oktober so sicer v večjem delu Slovenije zabeležili leta 1966. Takrat je bilo toplo od 3. do 27. oktobra.

“Na mesečnem nivoju bo letošnji oktober tam okoli petega mesta najtoplejših oktobrov,” je za STA povedal Gregorčič.

Toplo obdobje se je letos sicer zaključilo s krompirjevimi počitnicami, hladno vreme pa je vztrajalo tudi čez praznike. A zdaj naj bi se otoplilo, je napovedal Gregorčič. “Tudi nekaj dežja lahko pričakujemo, začenši z nočjo na nedeljo in potem od nedelje tudi v prvi polovici prihodnjega tedna,” je dodal.

Tople oktobrske temperature pa se odražajo tudi v bolj barviti jeseni. Jesenske barve so najlepše, če so dnevi še topli, noči pa hladne. “To ne pomeni, da morajo biti temperature pod ničlo, ampak pod 10 stopinj,” je v podcastu pojasnila Ana Žust iz oddelka za agrometeorološke analize na Arsu.

Listi dreves sicer proizvajajo večino snovi, potrebnih za rast drevesa. Zeleni listi vsebujejo klorofil, ki daje listu zeleno barvo. Klorofil tudi iz sončne svetlobe absorbira energijo. V listih pa so prisotna še druga barvila, a jih večino leta prikriva velika količina zelenega klorofila. Jeseni se zaradi sprememb dolžine dnevne svetlobe in sprememb temperature klorofil razgradi, zelena barva izgine, rumene do oranžne barve pa postanejo vidne in dajo listom značilen jesenski sijaj, so pojasnili na Arsovi Facebook strani.

Tudi jesenske barve pa je mogoče primerjati s podatki izpred let. Dolgoletni podatki fenoloških opazovanj kažejo, da se drevesa jesensko obarvajo kasneje kot pred petdesetimi leti. Na primer v Ljubljani rumenenje bukve nastopi v povprečju od sedem do osem dni kasneje kot še v začetku sedemdesetih let preteklega stoletja, so še zapisali na Facebooku.

Povezane teme

Slovenija, vreme
Aktualno

Uspehi slovenskih filmarjev v tujini se kar vrstijo!

Režiserja Matjaž Ivanišin in Gregor Božič ter režiserka Urška Djukić beležijo uspešne mednarodne poti, so sporočili s Slovenskega filmskega centra (SFC). Ivanišinov Playing Men je med epidemijo dočakal spletno distribucijo v Franciji, Božičeve Zgodbe iz kostanjevih gozdov krožijo po festivalih, režiserka pa dela na mednarodni koprodukciji.

Rubrika Aktualno