Britanska kraljica je borce za pravice živali razveselila z odločitvijo, da ne bo več nosila krznenih izdelkov

Britanska vojska na drugi strani spoštuje tradicijo, tako da bodo znameniti pripadniki kraljeve garde pred Buchinghamsko palačo še naprej nosili znamenita pokrivala iz medvedjega krzna.

“Ni načrtov, da bi nadomestili medvedje krzno za ceremonialna pokrivala,” so za nemško tiskovno agencijo dpa sporočili iz britanskega obrambnega ministrstva. Organizacije za pravice živeli zahtevajo tovrstne spremembe že več let.

45 centimetrov velika pokrivala kraljeve garde so priljubljen fotografski motiv turistov iz vsega sveta. Izdelujejo jih iz krzna kanadskega črnega medveda. Odstrel medvedov poteka v okviru programa, s katerim obvladujejo številčnost medvedje populacije. Britanska vlada vedno znova zatrjuje, da medvedov nikoli ne lovijo izključno zaradi pokrival.

Cena medvedjega krzna ni določena, ga pa britanska vlada kupuje po potrebi na dražbah v Kanadi, zaradi česar je cena lahko zelo različna, so pojasnili v Londonu. Po navedbah borcev za pravice živali naj bi eno pokrivalo pripadnika kraljeve garde iz medvedjega krzna stalo približno tisoč evrov.

Britansko obrambo ministrstvo je leta 2016 objavilo, da so od leta 2008 kupili 925 pokrival iz medvedjega krzna in za to odšteli približno 880.000 britanskih funtov. Poleg tega so tudi kupili 55 pokrival iz kunčjega krzna za 25.299 funtov in sedem iz lisičjega krzna za 5499 funtov.

Kot so še povedali v Londonu, so že večkrat preizkusili umetne alternative živalskemu krznu, a se je sintetično krzno slabše odrezalo, saj je bilo manj trpežno in tudi slabše odporno na vremenske vplive. Življenjska doba dobro vzdrževanega pokrivala iz medvedjega krzna je lahko dobrega pol stoletja. Trenutno imajo na zalogi približno 1900 pokrival.

Odločitev britanske kraljice, da se odpoveduje krznu, je za številne presenečenje. V minulih letih se je namreč v javnosti večkrat pokazala z različnimi krznenimi plašči. Ob začetku svojega kraljevanja pred 67 leti se je pojavila celo v plašču iz leopardjega krzna.

“Če mora njeno veličanstvo v posebno hladnem vremenu obiskati kakšno prireditev, ima na voljo od letos umetno krzno,” piše v najnovejši knjigi Druga stran kovanca: Kraljica, asistentka in garderoba, ki jo je napisala njena zaupnica Angela Kelly. Buckinghamska palača je potrdila, da so besedilo avtorizirali, drugim komentarjem pa so se odpovedali. Tako tudi niso potrdili, ali so se krznu odpovedali tudi drugi člani kraljeve družine.

Povezane teme

britanska kraljica, kraljica elizabeta, krzno, nošenje krzna, Velika Britanija
Aktualno

Tisoče protestnikov v Glasgowu zahtevalo neodvisnost Škotske

Okoli 20.000 ljudi se je danes zbralo na zborovanju v Glasgowu z zahtevo po neodvisnosti Škotske. Udeležence je prvič po petih letih nagovorila škotska premierka Nicola Sturgeon, ki je poudarila, da je neodvisna Škotska na dosegu roke. Zbrane je pozvala k množični udeležbi na volitvah in naj glasujejo za njeno Škotsko nacionalno stranko (SNP).

Rubrika Aktualno

Aktualno

Pošta: Lahko se pogovorimo o zvišanju plač

Pripravljeni smo se pogovarjati tudi o dvigu plač zaposlenim, a na način, ki ne bo ogrozil poslovanja in delovnih mest, je ob današnjem začetku stavke Sindikata poštnih delavcev povedal generalni direktor Pošte Slovenije Boris Novak. Medtem ko v sindikatu menijo, da stavka več kot polovica zaposlenih, je teh po mnenju uprave manj kot tretjina.

Aktualno

Se bo na Hrvaškem ponovil scenarij Adrie Airways?

Hrvaška vlada namerava prodati 70-odstotni delež v letalskem prevozniku Croatia Airlines, je danes poročal spletni portal EX-YU Aviaton. Preostalih 30 odstotkov namerava obdržati. Želijo si strateškega partnerja, po možnosti iz letalskega sektorja, posebej pa bodo pazili, da Croatie Airlines ne doleti enaka usoda kot Adrio Airways.

Aktualno

Knovs za prisluškovalno afero pri arbitraži krivi Drenikovo

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes objavila javni del poročila o zapletih v arbitražnem postopku za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Knovs v poročilu ugotavlja, da slovenska agenta Simona Drenik ni upoštevala zakona o tajnih podatkih in pravil, ki jim je bila zavezana kot vodja projektne enote za arbitražo.