Slovenski proračunski načrt znova naletel na kritike iz Bruslja

V slovenskem osnutku proračunskega načrta za prihodnje leto obstajajo tveganja neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, je ocenila Evropska komisija. Napredek k srednjeročnemu proračunskemu cilju ni zadosten. A zaradi velike negotovosti glede izračuna proizvodne vrzeli bo morda Slovenija prihodnje leto bliže temu cilju, je še izpostavila.

Prvič od leta 2002 nobena članica območja evra ni v postopku zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja, torej primanjkljaja nad tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP). Tako so vse v preventivni fazi postopka preverjanja javnih financ, ko se komisija pri ocenjevanju osredotoči na uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja.

Komisija je danes objavila ocene osnutkov proračunskih načrtov članic območja evra za prihodnje leto. Kot vselej je članice razvrstila v tri skupine: skladne s proračunskimi pravili, pretežno skladne in s tveganji neskladnosti. Pri nobenem pa tokrat ne ugotavlja resne neskladnosti s proračunskimi pravili, kot je lani v primeru italijanskega proračuna.

V prvi skupini članic s proračunskimi načrti, ki so skladni z evropskimi proračunskimi pravili, opredeljenimi v paktu o stabilnosti in rasti, je devet držav: Nemčija, Irska, Grčija, Ciper, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska in Avstrija. Pretežno skladna sta osnutka Estonije in Latvije.

Pri proračunskih načrtih osmih držav – poleg Slovenije so to še Belgija, Španija, Francija, Italija, Portugalska, Slovaška in Finska – pa komisija ugotavlja tveganja neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, saj so mogoča znatna odstopanja od priporočene poti do njihovih srednjeročnih proračunskih ciljev.

V primeru Belgije, Španije, Francije in Italije komisija opozarja tudi na neskladnost s ciljem glede zmanjševanja javnega dolga. Prav te članice jo tudi najbolj skrbijo. Preostale štiri namreč beležijo javni dolg pod 60 odstotki BDP, kar je zgornja dovoljena meja po paktu o stabilnosti in rasti, ali pa bodo pod tem pragom v kratkem.

Slovenija bo po pričakovanjih kmalu izpolnila pravilo, da javni dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP. Poleg tega je z nominalnim presežkom precej daleč od zgornjega dovoljenega praga treh odstotkov javnofinančnega primanjkljaja. Vendar pa ne napreduje dovolj hitro k srednjeročnemu proračunskemu cilju, to je strukturni primanjkljaj v višini 0,25 odstotka BDP, je danes v Bruslju izpostavil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Ob tem je sicer Dombrovskis poudaril, da je ob upoštevanju nominalnega presežka v višini 0,5 odstotka BDP in velike negotovosti glede izračuna proizvodne vrzeli povsem mogoče, da bo Slovenija v letu 2020 bliže temu cilju. To bodo po njegovih besedah potrdili spomladi.

V Bruslju so sicer pred današnjo oceno neuradno pojasnjevali, da v primeru Slovenije ni posebnih skrbi in da je povsem mogoče, da bo spomladi prihodnje leto prešla iz skupine držav s tveganji proračunske neskladnosti v skupino držav, ki so pretežno skladne z evropskimi proračunskimi pravili.

V primeru Slovenije je srednjeročni proračunski cilj določen v višini 0,25 odstotka strukturnega primanjkljaja v letu 2020. Po jesenski gospodarski napovedi komisije pa naj bi Slovenija prihodnje leto beležila 0,9-odstotni strukturni primanjkljaj. Zaradi tega odstopanja je torej znova v skupini držav s tveganji neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili.

V prejšnjem ciklu ocenjevanja – mnenje o posodobljenem osnutku proračunskega načrta Slovenije je komisija izjemoma objavila konec februarja, ker je osnutek iz oktobra lani zaradi volitev temeljil na predpostavki nespremenjene politike in je bil v vmesnem času ponovno predložen – je komisija pri slovenskem načrtu prav tako ugotovila tveganje neskladnosti z evropskimi pravili.

Ocene komisije in Slovenije glede strukturnega položaja se sicer običajno precej razlikujejo, predvsem zaradi razlik v metodologiji izračuna proizvodne vrzeli oziroma tega, na kateri stopnji konjunkturnega cikla je trenutno slovensko gospodarstvo. Proizvodna vrzel namreč prikazuje razliko med dejanskim in maksimalnim potencialnim BDP.

Povezane teme

proračun za leto 2020, proračunski načrt, Slovenija
Aktualno

Vreme: Danes bo pretežno jasno

Danes bo pretežno jasno. Ponekod bo še pihal vzhodnik, na Primorskem šibka burja. Veter bo do večera ponehal. Najvišje dnevne temperature bodo od 27 do 32, na Primorskem do okoli 34 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Aktualno
Bojana Beović

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović: Tako je težko reči, kako se bo začel pouk, kaj še, kako bo potekal skozi celotno šolsko leto

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je za STA dejala, da je še prezgodaj napovedovati, po katerem od predvidenih scenarijev se bo jeseni začel pouk, saj se bodo verjetno epidemiološke razmere še spreminjale. Upa pa, da bodo po šolah uspeli individualno omejevati izbruhe, da ne bi bilo treba povsod spreminjati poteka pouka.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Srbija v šoku: umrl 27-letni košarkar

V 28. letu starosti je za posledicami srčnega infarkta umrl nigerijski košarkar Michael Ojo, poročajo srbski mediji. Ojo, 216 centimetrov visoki center, je začutil slabost med individualno vadbo v telovadnici Partizanovega stadiona v Beogradu, pozneje pa so v lokalni bolnišnici potrdili njegovo smrt.

Aktualno
namesto rokavic obvezno razkuževanje rok

“Brizgalniki mnogokrat izbrizgajo minimalne količine, prepogosto so prazni”:Trgovci kljub vsemu zagotavljajo, da so razkužila ob vhodih v trgovine ustrezna

Potem ko je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) pred dnevi pozvala k preverjanju razkužil, nameščenih ob vstopu v trgovine, restavracije in javne ustanove, saj naj ne bi bila povsod ustrezna, je več trgovcev zatrdilo, da spoštujejo vsa navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).