Prepoved spornega herbicida glifosat v Avstriji vendarle še ne bo začela veljati

Avstrija, ki naj bi po julijski odločitvi parlamenta kot prva članica EU s 1. januarjem 2020 prepovedala uporabo spornega herbicida glifosat, tega še ne bo storila. Avstrijska kanclerka Brigitte Bierlein je sporočila, da vlada zakona na bo objavila v uradnem listu. Razlog za to je, da je bil sprejet brez predhodne notifikacije Evropski komisiji.

Bierleinova, ki je kanclerka postala po razpadu vladne koalicije med ljudsko stranko (ÖVP) in svobodnjaki (FPÖ), je v pismu predsedniku spodnjega doma avstrijskega parlamenta Wolfgangu Sobotki zapisala, da je za sprejem takšnih zakonskih odločitev nujen postopek predhodne notifikacije Evropski komisiji, ki bdi nad uporabo tovrstnih sredstev na evropskem trgu. V okviru te procedure se namreč o načrtovanem ukrepu ene od članic izrečejo tako v Bruslju kot tudi v drugih članicah povezave.

In tej izrecni zahtevi v primeru odločitve o prepovedi glifosata, ki jo je parlament na Dunaju potrdil julija letos, država ni ustrezno zadostila, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA opozorila Bierleinova. To so iz Bruslja po njenih besedah že sporočili, komisija pa je Avstrijo tudi posvarila pred možnostjo sprožitve postopka zaradi kršitve zakonodaje EU.

Tako pravna služba pravosodnega ministrstva kot pravniki iz urada kanclerke so ji zato svetovali, naj zakona ne objavi. “Moram poudariti, da gre izključno za formalnopravno odločitev, in ne za vrednotenje vsebine zakonske novele,” je podčrtala Bierleinova.

Avstrija je zakonske spremembe za prepoved uporabe spornega herbicida potrdila 2. julija. Za prepoved, ki so jo predlagali socialdemokrati (SPÖ), je glasovala večina v avstrijskem parlamentu, poleg SPÖ so jo potrdili še v FPÖ in v stranki Jetzt oz. nekdanji listi Petra Pilza.

Nasprotniki odločitve v ÖVP so takrat govorili o hudem udarcu za kmete, v liberalni stranki Neos pa so izražali prepričanje, da je prepoved v neskladju z evropsko zakonodajo. Ta namreč dovoljuje rabo glifosata do konca leta 2022.

Evropska komisija sicer po pisanju APA do roka, ki se je iztekel v petek, prepovedi uporabe glifosata sicer ni prepovedala, je pa, kot navedeno, opozorila na neustrezno notifikacijo.

Je pa okoljsko ministrstvo opozorilo, da bi lahko bili glede tega vprašanja tudi vsebinski zadržki. Takšno nacionalno soliranje pri prepovedi je namreč upravičeno le, če se pojavijo nova znanstvena dognanja, ki močno spreminjajo vedenje o nekem sredstvu, ali pa se pojavijo specifična okoljska in zdravstvena tveganja.

S tematiko se bo tako zdaj spopadla nova vlada, ki jo bo velika zmagovalka jesenskih volitev ÖVP na čelu z donedavnim kanclerjem Sebastianom Kurzom najverjetneje sestavila z Zelenimi.

Slovenija je sicer konec leta 2017 na evropski ravni glasovala za podaljšanje dovoljenja za glifosat, pri čemer je sprejela stališče, da je treba glifosat prepovedati, vendar ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo, da se prilagodi novim razmeram. Je pa vlada nato podprla zmanjšanje vseh fitofarmacevtskih sredstev v kmetijski proizvodnji in prepoved uporabe glifosata v nekmetijskih dejavnostih.

Povezane teme

Avstrija, glifosat

Rubrika Aktualno

Aktualno

Teroristova žena povzročila razpad norveške vlade

Na Norveškem je danes zaradi spora glede vrnitve soproge borca skrajne skupine Islamska država (IS) razpadla vlada. Desna Napredna stranka je zaradi repatriacije domnevne podpornice IS izstopila iz koalicije. Premierka Erna Solberg je napovedala, da namerava ostati na položaju in voditi manjšinsko vlado, poročajo tuje tiskovne agencije.

Aktualno

Mariborsko letališče državo lani stalo 320.000 evrov

Ministrstvo za infrastrukturo je imelo z delovanjem mariborskega letališča, s katerim od sredine leta upravlja Družba za upravljanje investicij (DRI), lani za slabih 320.000 evrov stroškov. Kot so danes sporočili iz ministrstva, je letališče v tem času za izvajanje letaliških storitev v državni proračun nakazalo dobrih 150.000 evrov.