Slovenija na lestvici uspešnosti boja proti podnebnim spremembam zdrsnila

lovenija je na lestvici indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam (CCPI) za leto 2020 zasedla 44. mesto, kar je eno mesto nižje kot pred letom dni. Najvišje, a šele na četrto mesto, so v nevladnih organizacijah postavili Švedsko, na drugi strani pa sta na dnu Savdska Arabija in ZDA.

Na lestvici indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam (Climate Change Performance Index – CCPI) so države razvrščene glede na 14 kazalcev v štirih kategorijah: izpusti toplogrednih plinov, obnovljivi viri energije, raba energije in podnebna politika. Indeks zajema 57 ocenjenih držav in EU kot celoto.

“Še naprej se nobena država ne odreže dovolj dobro v vseh kategorijah indeksa, da bi si v celoti zaslužila zelo visoko oceno,” so zapisali raziskovalci iz nevladnega sektorja. Zato so prva tri mesta tudi letos pustili prazna.

Švedski z oceno 75,77 sledita Danska in Maroko. Medtem pa so na najnižjih petih mestih Iran (57), Južna Koreja (58), Tajvan (59), Savdska Arabija (60) in ZDA (61) – slednje so zbrale le 18,6 točke, so v sporočilu za javnost zapisali avtorji lestvice – Germanwatch, Newclimate Institute ter Climate Action Network. Kot so dodali, so se ZDA prvič od začetka lestvice leta 2006 znašle povsem na dnu.

Slovenija se je na 44. mesto uvrstila z oceno 41,91. Nad njo sta Češka in Argentina, pod njo pa Ciper in Alžirija. Najnižjo oceno je država dobila na področju obnovljivih virov (ocena 25,64 točke oz. 46. mesto) ter podnebne politike (36,63 točke oz. 45. mesto). Malo bolje se je odrezala pri rabi energije (51,06 točke oz. 42. mesto) in izpustih toplogrednih plinov (48,11 točke oz. 40. mesto).

Iz Slovenije so pri sestavljanju lestvice sodelovali predstavniki nevladnih okoljskih organizacij Focus in Umanotera.

Nobena od ocenjenih držav sicer še ni na poti, ki bi bila skladna s cilji pariškega sporazuma, poudarjajo avtorji CCPI. EU kot celota se je uvrstila na 22. mesto, Nemčija je mesto pod njo. Osem od evropskih držav je uvrščenih med države z visokimi ocenami, osem z nizkimi (tudi Slovenija) in dve z zelo nizkimi.

Kot je poudaril Niklas Höhne iz inštituta Newclimate Institute, bi se lahko EU na lestvici dvignila, če bi uresničila predlagano zvišanje podnebne ambicije na zmanjšanje izpustov za 55 odstotkov do leta 2030 in sprejela dolgoročno podnebno strategijo za ogljično nevtralnost do leta 2050.

Kitajska, največja svetovna proizvajalka toplogrednih plinov, je svoj položaj na lestvici malenkost izboljšala in dosegla 30. mesto. Kot so pojasnili avtorji lestvice, se je odrezala na področju obnovljivih virov energije, kjer je v zadnjih letih občutno povečala njihov delež, precej dobro je ocenjena tudi njena podnebna politika. A če bo Peking uresničil napovedi o gradnji novih elektrarn na premog, bi lahko Kitajska zgrmela na dno lestvice, svarijo raziskovalci.

Lestvica je bila objavljena v času, ko se skoraj 200 držav v Madridu pogaja o pravilih za implementacijo pariškega sporazuma od leta 2021.

Povezane teme

podnebne spremembe, Slovenija
Aktualno

Erjavec v “svoji zadnji politični izjavi”: Ne umika se le iz aktivne politike, temveč tudi iz javnega življenja

Karl Erjavec je za STA sporočil, da se, kot je zapisal “v svoji zadnji politični izjavi”, ne umika le iz aktivne politike, temveč tudi iz javnega življenja. Po porazu na kongresu DeSUS ne vidi več razloga in potrebe, da bi bil še naprej obrambni minister oz. član vlade. S premierjem Marjanom Šarcem se bo pogovoril o datumu odstopa.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Iran bo črni skrinjici sestreljenega letala predal Ukrajini

Iran bo črni skrinjici potniškega letala, ki so ga pomotoma sestrelili prejšnji teden, predal Ukrajini, je sporočil vodja iranske agencije za varnost civilnega letalstva Hasan Rezajfar. Za to so se odločili na zahtevo Ukrajine. Če sami ne bodo zmogli analize skrinjic, ki sta poškodovani, pa ju bodo poslali v Francijo, je nakazal.