Milanović in Grabar-Kitarovićeva v drugem krogu hrvaških predsedniških volitev

V drugi krog predsedniških volitev na Hrvaškem sta se uvrstila nekdanji premier Zoran Milanović in aktualna predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. Kot kažejo vzporedne volitve, ki so jih po zaprtju volišč objavile hrvaške televizije, je prvi nekoliko presenetljivo danes prejel več glasov, in sicer okoli 29,6 odstotka, druga pa 26,4 odstotka.

Potem ko je imela Grabar-Kitarovićeva od poletja v anketah zanesljivo prednost pred protikandidati, je zadnja javnomnenjska raziskava, ki jo je v petek objavila Nova TV, v prvem krogu napovedala največ glasov za nekdanjega socialdemokratskega premierja Milanovića.

Na tretjem mestu naj bi končal neodvisni kandidat Miroslav Škoro, ki so mu vzporedne volitve pokazale 24,1 odstotka glasov podpore. Sledi neodvisni poslanec v evropskem parlamentu Mislav Kolakušić s 5,8 odstotka glasov. Ostalih sedem kandidatov je pod petimi odstotki.

Današnjega prvega kroga hrvaških predsedniških volitev se je do 16.30 udeležilo 38,8 odstotka volivcev, kar je približno 2,5 odstotne točke več kot v prvem krogu predsedniških volitev leta 2014, je objavila državna volilna komisija.

Prve delne rezultate bo državna volilna komisija začela objavljati na svoji spletni strani ob 20. uri. Napovedali so, da bodo do 22. ure imeli tudi prve neuradne izide prvega kroga sedmih hrvaških predsedniških volitev.

Drugi krog hrvaških predsedniških volitev, v katerem se bosta, glede na vzporedne volitve, pomerila Milanović in Grabar-Kitarovićeva, bo 5. januarja. Vzporedne ankete kažejo, da se je hrvaško desno in konservativno volilno telo razdelilo med Grabar-Kitarovićevo in Škorom.

Vzporedne ankete v prvem krogu hrvaških predsedniških volitev leta 2014 se niso bistveno razlikovale od končnega izida prvega kroga, a takrat ni bilo tretjega kandidata tako blizu drugemu volilnemu krogu.

Volilna nedelja na Hrvaškem je potekala v slabem vremenu, z veliko dežja in močnega vetra, posebej ob obali.

Največ volivcev je do 16.30 ure na volišča prišlo v karlovški županiji (42,8 odstotka), najmanj pa v zadrski (34,8 odstotka). Ko gre za mesta, kjer so sedeži županij, je bila največja udeležba v Virovitici (45,85 odstotka), najmanjša pa v Zadru (34,9 odstotka), so objavili na spletni strani državne volilne komisije.

Na današnjih volitvah ni bilo resnejših incidentov. Kot je sporočila državna volilna komisija, so državljani prijavili manjše nepravilnosti, ki so jih sproti reševali. Ocenili so, da ni bilo dogodkov, ki bi vplivali na zakonitost volitev. Zabeležili so več kršitev volilnega molka, za katere pa na hrvaških predsedniških volitev niso predvidene nobene sankcije.

Povezane teme

hrvaška, Kolinda Grabar Kitarović
Aktualno

Na Hrvaškem v zadnjem dnevu 70 okužb, umrlo je pet ljudi

Na Hrvaškem so v minulih 24 urah zabeležili še 70 primerov okužb z novim koronavirusom, še pet ljudi pa je umrlo zaradi covida-19, je danes potrdil nacionalni štab civilne zaščite. Gre za najmanjše število na novo okuženih v sosednji državi od prejšnjega ponedeljka. V minulih 24 urah so opravili tudi manj testiranj kot ponavadi.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Navalni od Moskve zahteva svoja oblačila

Ruski opozicijski politik Aleksej Navalni, ki se zaradi zastrupitve z živčnim strupom novičok zdravi v berlinski bolnišnice Charite, je danes zatrdil, da so v laboratorijih zahodnih držav našli sledi strupa v in na njegovem telesu. Od ruskih oblasti zahteva, da mu vrnejo oblačila.

Aktualno
ljubljana v času koronavirusa

Mir v srcu je pogoj za mir med ljudmi

Bivši predsednik republike Danilo Türk in ljubljanski župan Zoran Janković sta na pohodu za mir v Ljubljani danes izpostavila pomen miru v srcu oz. v posamezniku. Kot je poudaril Türk, se mir vedno začne z vsakim posameznikom posebej in če se iz tega razvije skupna volja, lahko nastane pritisk javnosti, ki povzroči spremembe v politiki.

Aktualno

Interpelacijo Pivčeve vložile LMŠ, SD, Levica in SAB

Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so danes vložile interpelacijo kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. Očitki so kršenje zakonodaje s področja integritete in preprečevanja korupcije, sum zlorabe uradnega položaja ter nespoštovanje etičnih norm in prikrivanje dejstev v javnem interesu. Gre zlasti za plačila njenih obiskov po državi in afero SRIPT.