V Auschwitzu umirali tudi ljudje iz Slovenije

V Auschwitzu umirali tudi ljudje iz Slovenije

V sklopu prireditev ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta in 75. obletnici osvoboditve največjega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz so danes v mariborski Sinagogi odprli razstavo, s katero želijo opomniti, da je v tem taborišču umrlo tudi okoli 1300 ljudi iz Slovenije.

Dokumentarna razstava z naslovom Tu se je smrt utrudila do smrti … pripoveduje o okoli 2300 ljudeh iz Slovenije, ki so jih odpeljali v to taborišče. Večina je bila Slovencev, med deportiranimi pa je bilo tudi okoli 350 Judov, vsaj 78 Romov in vsaj en pripadnik Jehovovih prič z območja Slovenije. “Za okoli 1300 izmed njih je Auschwitz kraj smrti, kar pomeni, da je v tem kraju eno največjih pokopališč slovenskih žrtev druge svetovne vojne,” je izpostavil avtor razstave Boris Hajdinjak.

Med raziskovanjem arhivov mu je najbolj padlo v oči, da je bila tretjina žrtev ženskega spola. Najbolj tragično usodo so imeli Romi. “Nihče od njih ni preživel vojne. Večina od identificiranih so bili pripeljani z Dolenjske,” je Hajdinjak pojasnil za STA.

Ljudi so vozili v Auschwitz iz vseh delov Slovenije. “Ni pokrajine, ki bi bila izključena. V Auschwitzu so bile na primer sestre Logar, po katerih se imenuje Logarska dolina. To je še en dokaz, kako globoko sega ta pojav v naše bistvo,” je dodal.

Na razstavi, ki bo na ogled do 17. marca, je poskušal prikazati zgodbe posameznikov, ki so pristali v taborišču. “Izbral sem osebne zgodbe različnih kategorij ljudi, da bi tako pokazal, kako je bil ta pojav vseobsegajoč,” je dejal.

Razstava sodi v sklop projekta Šoa – spominjajmo se, ki vsako leto ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta prinaša prireditve po vsej Sloveniji. Častni pokrovitelj projekta je minister za kulturo Zoran Poznič, ki pa se nocojšnje slovesnosti v Mariboru zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti.

V njegovem imenu je zbrane nagovorila državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina, ki je izpostavila po njenih ocenah zelo ustrezno poimenovanje projekta. “Ni namreč dovolj spomin. Potrebno je spominjanje. Nujna je nedovršna in velelna oblika,” je dejala.

Po njenih besedah je to še posebej pomembno danes, ko smo znova priča novim sovraštvom. “Pred vrati Evrope so nova koncentracijska taborišča, v naših morjih in rekah se utapljajo otroci, obenem pa naraščajo zanikanje holokavsta, poskusi popravljanja zgodovine, izrazi ksenofobije in sovraštva. Ob tem se moramo vprašati, kaj lahko vsak od nas stori, da to ublažimo, umirimo in obrnemo,” je dejala.

Spomnila je, da si minister Poznič v pogovorih s kolegi iz držav nekdanje Jugoslavije intenzivno prizadeva za čimprejšnjo obnovo Paviljona 17 v spominskem muzeju Auschwitz-Birkenau, da se tam vzpostavi razstava “kot trajen spomin, predvsem pa opomin”.

Koordinator projekta Šoa – spominjajmo se je Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, vključujejo pa se številne kulturne, muzejske, raziskovalne in izobraževalne ustanove, ki ob tej priložnosti pripravijo razstave, znanstvena srečanja in različne kulturne dogodke. Osrednja slovesnost bo 30. januarja v Lendavi z nagovorom predsednika republike Boruta Pahorja.

Holokavst je bil eden najhujših zločinov zoper človeštvo. V njem je življenje izgubilo okoli šest milijonov Judov, žrtve nacističnega preganjanja pa so bili tudi Romi, pripadniki slovanskih narodov, politični zaporniki ter drugi za nacistični režim nesprejemljivi posamezniki.

Scroll to top
Skip to content