Nov pogajalski predlog za proračun EU za Slovenijo, za obdobje 2021-2027, še vedno neustrezen

Nov pogajalski predlog za proračun EU za obdobje 2021-2027, ki ga je predstavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, je za Slovenijo še vedno neustrezen, je danes v Bruslju povedal zunanji minister Miro Cerar. V primerjavi s prejšnjim predlogom so rahle izboljšave na področju kohezijske politike, a to ni dovolj, je poudaril.

Ob tem je spomnil na slovenske prioritete: ohranitev kohezijskih sredstev na ustrezni ravni, ustrezna rešitev za razvitejšo od dveh slovenskih regij, Zahodno Slovenijo, ter povečanje, ne zmanjšanje sredstev za podeželje.

Zunanji minister je tudi izpostavil, da je glavni nosilec pogajanj premier Marjan Šarec, ki opravlja tekoče posle. Ključna pogajanja se bodo odvijala v četrtek, ko se začne proračunsko zasedanje voditeljev članic unije.

Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Matej Marn pa je slovenska stališča danes zastopal na prvem ministrskem delovnem sestanku po predstavitvi prvega Michelovega kompromisnega predloga, na katerem so članice predstavile svoja stališča.

Michelov predlog, ki je nastal na podlagi pogovorov z vsemi voditelji sedemindvajseterice, ni bistveno drugačen od decembrskega predloga takratnega finskega predsedstva EU, ki ni zadovoljil nikogar.

Predsednik Evropskega sveta je predlagal obseg proračuna v višini skoraj 1095 milijard evrov ali 1,074 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, kar je za 40 milijard evrov manj sredstev od prvotnega predloga Evropske komisije.

Kljub zahtevam 15 kohezijskih držav, tudi Slovenije, naj se obseg proračuna ohrani na ravni predloga komisije, se sredstva za kohezijo zmanjšujejo za 7,5 milijarde evrov, in sicer na način, ki nesorazmerno prizadene nekatere članice, je po zasedanju izpostavilo ministrstvo v sporočilu za javnost.

Slovenija tako ocenjuje, da bo potrebnega še precej dela na kompromisnem predlogu predsednika Evropskega sveta, ki za Slovenijo nikakor ni ustrezen, ker ne naslavlja njenih ključnih prioritet v pogajanjih.

Kljub rahlim izboljšavam je zmanjšanje kohezijskih sredstev za Slovenijo še vedno preveliko in ne rešuje problematike Zahodne Slovenije.

Državni sekretar Marn je danes po navedbah ministrstva ponovno opozoril na vprašanje uporabe novejših statističnih podatkov, ki odločilno vplivajo na obseg kohezijskih sredstev za Slovenijo, ter izpostavil, da ne sme priti do obsežnih padcev kohezijskih sredstev tako na ravni držav kot regij.

Obenem pa Michelov predlog v primerjavi s predhodnim finskim celo znižuje obseg sredstev razvoja podeželja. Slovenija se je tako danes v razpravi ponovno zavzela za povečanje sredstev na področju politike razvoja podeželja, ki so se v tokratnem predlogu znižala najbolj med vsemi programi EU.

Današnja razprava je sicer po navedbah ministrstva pokazala, da še vedno obstaja precejšnje razhajanje med največjimi državami neto plačnicami v EU proračun in državami prejemnicami kohezijskih sredstev.

Razhajanja se nanašajo predvsem na obseg proračuna ter na vprašanje, koliko sredstev naj se nameni za tradicionalne politike, torej za kohezijo in skupno kmetijsko politiko, ter koliko za nove izzive, kot so podnebne spremembe, migracije, digitalizacija in varnostna politika.

Razhajanje ostajajo tudi glede vprašanja rabatov za največje neto plačnice. Marn je na primer danes izrazil nezadovoljstvo nad dejstvom, da Michelov predlog še vedno ohranja možnost rabatov za nekatere članice.

Slovenija bo po navedbah ministrstva na četrtkovem izrednem vrhu vztrajala, da se najdejo ustrezne rešitve za vprašanja, povezana z obsegom kohezijske politike, obravnave zahodne kohezijske regije v Sloveniji in obsegom sredstev za razvoj podeželja.

Hrvaška državna sekretarka za evropske zadeve Andreja Metelko-Zgombić je po zasedanju izpostavila, da je bila današnja razprava začetek zelo intenzivnega in pomembnega tedna.

Evropski komisar za proračun Johannes Hahn je naštel pet pozitivnih točk novega predloga v primerjavi s finskim: zvišanje obsega proračuna, boljše ravnotežje med tradicionalnimi politikami in novimi izzivi, svež denar za sklad za pravičen zeleni prehod, boljša porazdelitev kohezijskih sredstev ter novi lastni viri financiranja.

Kritiziral pa je globoke reze za digitalne prioritete, zunanje delovanje in administracijo, zaradi katerih je uresničitev zadanih prioritet po njegovem prepričanju skoraj nemogoča.

“Vsi se moramo izkazati v evropski umetnosti kompromisa. Vse članice se morajo malce premakniti, da bo lahko vsakdo veliko pridobil,” je pozval Hahn. “Če ni nihče resnično zadovoljen, to pomeni, da je kompromis dober,” je še dejal.

Na vprašanja, ali je dogovor mogoče doseči v prvem poskusu, je komisar odgovoril, da sta tradicionalno za dogovor o večletnem proračunu potrebni dve zasedanji voditeljev, a dodal, da je morda čas, da se konča to tradicijo.

Sta pa oba, Metelko-Zgombićeva in Hahn, vsem svetovala, naj na tokratni vrh prinesejo več srajc. V Bruslju se namreč dolžina vrhov meri tudi v številu srajc, ki jih potrebujejo udeleženci.

Povezane teme

EU, proračun, Slovenija

Rubrika Aktualno

Aktualno

Na Hrvaškem 34 novih okužb in štiri smrtne žrtve covida-19

Na Hrvaškem so v preteklih 24 urah potrdili še 34 okužb z novim koronavirusom, med katerimi jih je bilo 24 v splitsko-dalmatinski županiji. Od nedelje so zaradi covida-19 umrli še štirje bolniki. Trenutno so v sosednji državi 703 aktivni primeri okužbe. V bolnišnicah se zdravi 130 bolnikov, med katerimi jih je šest na ventilatorjih.

Aktualno

Na Hrvaškem tat med aretacijo skušal pogoltniti denar

Hrvaška policija je v Trogirju prijela tatu trgovine, ki je med aretacijo skušal pogoltniti ukradeni denar, je danes sporočila splitsko-dalmatinska policijska uprava. Policija navaja, da je 30-letnik v soboto v trgovini ukradel denar. Ko so ga nekaj ur zatem policisti izsledili in poskusili aretirati, pa je začel požirati bankovce.