Bruselj predlaga prvi evropski podnebni zakon z zavezo, da bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina

Bruselj predlaga prvi evropski podnebni zakon z zavezo, da bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina

Evropska komisija je danes predlagala prvi evropski podnebni zakon, ki bo pravno zapečatil politično zavezo, da bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Okoljevarstveniki so kritični, ker predlog ne vključuje ukrepov za zmanjšanje izpustov do leta 2030, in opozarjajo, da EU izgublja ključno desetletje za podnebno ukrepanje.

“Podnebni zakon je pravni prevod naše politične zaveze,” je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. To “srce evropskega zelenega dogovora” zagotavlja vlagateljem in industriji nujno potrebno predvidljivost, poudarjajo v Bruslju.

Predlagani zakon vključuje tudi načrt nadaljnjega ukrepanja. Na podlagi celostne presoje vpliva bo komisija predlagala nove cilje za zmanjšanje izpustov do leta 2030 in nato ustrezno dopolnila podnebni zakon. Do junija 2021 bo pregledala in po potrebi spremenila vsa orodja, potrebne za uresničitev teh ciljev.

Komisija bo predlagala tudi vmesne cilje za zmanjšanje izpustov v obdobju 2030-2050. Do septembra 2023 in nato vsakih pet let bo pregledala skladnost evropskih in nacionalnih ukrepov s temi cilji.

Če ukrepanje članice ne bo skladno s ciljem podnebne nevtralnosti, bo lahko komisija izdala priporočilo za izboljšanje ukrepanja. Članice bodo morale pripraviti in izvajati strategije za prilagoditev na podnebne spremembe.

Podnebni zakon je tudi evropsko sporočilo mednarodnim partnerjem, da je treba za uresničitev pariškega podnebnega dogovora letos okrepiti skupno ambicijo, je poudaril izvršni podpredsednik komisije za zeleni dogovor Frans Timmermans.

Komisija je obenem danes tudi sprožila javno posvetovanje o evropskem podnebnem paktu, ki bo trajalo dvanajst tednov. Na podlagi rezultatov bo opredelila podnebni pakt, ki ga bo zagnala pred mednarodno podnebno konferenco, ki bo novembra v Glasgowu.

Predlaga pa tudi, naj leto 2020 postane evropsko leto železnic, s čimer želi osvetliti koristi, ki jih prinaša podnebju pogostejša uporaba železniških omrežij za prevoz tako ljudi kot tovora.

Podnebni zakon je sicer že takoj tarča kritik okoljevarstvenikov, ki so že pred predstavitvijo predloga opozarjali, da komisija zgolj prelaga nujne odločitve, saj njen predlog ne vključuje konkretnih vmesnih ciljev.

Predlog ne vsebuje nobenih ukrepov za zmanjšanje izpustov do leta 2030, čeprav znanstveniki ZN opozarjajo, da je prav zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v naslednjem desetletju ključno za uspeh ali neuspeh podnebnih ukrepov, poudarjajo v Greenpeaceu.

“Desetletja preusmerjanja in polovičarskih ukrepov so nas pripeljala do točke, ko smo tik pred podnebnim propadom. Čas za ukrepanje je sedaj in ne čez deset let,” je posvaril Greenpeaceov svetovalec za podnebno politiko Sebastian Mang.

Scroll to top
Skip to content