Haaško sodišče bo preiskovalo ameriške vojne zločine v Afganistanu

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu je danes razsodilo, da se mora nadaljevati preiskava domnevnih vojnih zločinov v Afganistanu, tudi tistih, ki bi jih lahko zagrešili pripadniki ameriške vojske. S tem so razveljavili predhodno razsodbo, na katero se je tožilstvo pritožilo. To bo prvič, da bo ICC preiskoval tudi državljane ZDA.

Preiskovalni sodniki ICC so lani zavrnili zahtevo tožilstva, da bi odprli celovito preiskavo zločinov v zaradi vojne razdejanem Afganistanu, ki ji je Washington odločno nasprotoval. Tožilstvo pod vodstvom glavne tožilke ICC Fatou Bensouda se je na to odločitev pritožilo, prizivni sodniki so danes dali zeleno luč za začetek preiskave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Tožilstvo ima pooblastila, da začne preiskavo domnevnih vojnih zločinov na ozemlju Afganistana po 1. maju 2003,” je sporočil sodnik ICC Piotr Hofmanski. Dodal je, mora tožilstvo odločiti, ali obstaja utemeljena podlaga za začetek preiskave, preiskovalni sodniki pa zgolj razsojajo, ali obstaja utemeljena podlaga v skladu s statutom sodišča, ne morejo pa ocenjevati analiz tožilstva.

Organizacije za človekove pravice so današnjo odločitev ICC že pozdravile.

“Odločitev pošilja zelo potreben signal sedanjim in morebitnih prihodnjim storilcem zločinov, da jih lahko nekoč doseže roka pravice,” je dejala predstavnica organizacije Human Rights Watch Param-Preet Singh.

Tožilstvo ICC je leta 2006 odprlo preliminarno preiskavo o morebitnih vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti v Afganistanu od leta 2003 dalje. Leta 2017 je glavna tožilka Bensouda od sodnikov zahtevala začetek celovite preiskave, ne samo predstavnikov talibanov in afganistanske vlade, ampak tudi mednarodnih sil, vojske ZDA in ameriške preiskovalne agencije Cie.

Preiskovalni sodniki so razsodili, da to ne bi bilo v interesu pravice in da bi se moralo sodišče osrediniti na primere, ki imajo več možnosti za uspeh. Preiskovalni sodniki so namreč po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ocenili, da je le malo možnosti za sodelovanje Afganistana v preiskavi, zaradi česar je vprašljiv sam uspeh preiskave.

ZDA niso članice ICC in tudi ne priznavajo pristojnosti sodišča nad državljani ZDA. Po oceni Washingtona ICC ogroža nacionalno suverenost. Predsednik ZDA Donald Trump je že ob zahtevi tožilke pred približno dvema letoma zagrozil s sankcijami, kot je prepoved vstopa za sodelavce, tudi sodnike, ICC v ZDA. Preiskavi nasprotujejo tudi v Afganistanu. Kabul zatrjuje, da je država sama odgovorna za to, da sodi svojemu narodu in ljudem.

ICC preganja vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid. Rimski statut, ki je pravna podlaga za delovanje sodišče, je podpisalo 123 držav, tudi Slovenija. Poleg ZDA nista članici tudi Rusija in Izrael.

Preiskave ICC praviloma trajajo več let. Zaenkrat ni znano, ali bo preiskava o Afganistanu sploh privedla do zapornih nalogov ali sodnega procesa.

Povezane teme

afganistan, Haaško sodišče, vojni zločini, ZDA

Rubrika Aktualno

Aktualno

Gantar: Za sproščanje ukrepov bo zadostoval en dosežen pogoj – ali sedemdnevno povprečje okuženih ali pa število hospitaliziranih

Vlada je danes podaljšala veljavnost vseh protikoronskih omejitev. Ob tem je sprejela strategijo sproščanja protikoronskih ukrepov, kot glavna pogoja sta opredeljena sedemdnevno povprečje okuženih in število bolnikov v bolnišnicah. Za sprostitev paketov ukrepov bo po besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja zadostoval en dosežen pogoj.