Haaško sodišče bo preiskovalo ameriške vojne zločine v Afganistanu

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu je danes razsodilo, da se mora nadaljevati preiskava domnevnih vojnih zločinov v Afganistanu, tudi tistih, ki bi jih lahko zagrešili pripadniki ameriške vojske. S tem so razveljavili predhodno razsodbo, na katero se je tožilstvo pritožilo. To bo prvič, da bo ICC preiskoval tudi državljane ZDA.

Preiskovalni sodniki ICC so lani zavrnili zahtevo tožilstva, da bi odprli celovito preiskavo zločinov v zaradi vojne razdejanem Afganistanu, ki ji je Washington odločno nasprotoval. Tožilstvo pod vodstvom glavne tožilke ICC Fatou Bensouda se je na to odločitev pritožilo, prizivni sodniki so danes dali zeleno luč za začetek preiskave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Tožilstvo ima pooblastila, da začne preiskavo domnevnih vojnih zločinov na ozemlju Afganistana po 1. maju 2003,” je sporočil sodnik ICC Piotr Hofmanski. Dodal je, mora tožilstvo odločiti, ali obstaja utemeljena podlaga za začetek preiskave, preiskovalni sodniki pa zgolj razsojajo, ali obstaja utemeljena podlaga v skladu s statutom sodišča, ne morejo pa ocenjevati analiz tožilstva.

Organizacije za človekove pravice so današnjo odločitev ICC že pozdravile.

“Odločitev pošilja zelo potreben signal sedanjim in morebitnih prihodnjim storilcem zločinov, da jih lahko nekoč doseže roka pravice,” je dejala predstavnica organizacije Human Rights Watch Param-Preet Singh.

Tožilstvo ICC je leta 2006 odprlo preliminarno preiskavo o morebitnih vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti v Afganistanu od leta 2003 dalje. Leta 2017 je glavna tožilka Bensouda od sodnikov zahtevala začetek celovite preiskave, ne samo predstavnikov talibanov in afganistanske vlade, ampak tudi mednarodnih sil, vojske ZDA in ameriške preiskovalne agencije Cie.

Preiskovalni sodniki so razsodili, da to ne bi bilo v interesu pravice in da bi se moralo sodišče osrediniti na primere, ki imajo več možnosti za uspeh. Preiskovalni sodniki so namreč po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ocenili, da je le malo možnosti za sodelovanje Afganistana v preiskavi, zaradi česar je vprašljiv sam uspeh preiskave.

ZDA niso članice ICC in tudi ne priznavajo pristojnosti sodišča nad državljani ZDA. Po oceni Washingtona ICC ogroža nacionalno suverenost. Predsednik ZDA Donald Trump je že ob zahtevi tožilke pred približno dvema letoma zagrozil s sankcijami, kot je prepoved vstopa za sodelavce, tudi sodnike, ICC v ZDA. Preiskavi nasprotujejo tudi v Afganistanu. Kabul zatrjuje, da je država sama odgovorna za to, da sodi svojemu narodu in ljudem.

ICC preganja vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid. Rimski statut, ki je pravna podlaga za delovanje sodišče, je podpisalo 123 držav, tudi Slovenija. Poleg ZDA nista članici tudi Rusija in Izrael.

Preiskave ICC praviloma trajajo več let. Zaenkrat ni znano, ali bo preiskava o Afganistanu sploh privedla do zapornih nalogov ali sodnega procesa.

Povezane teme

afganistan, Haaško sodišče, vojni zločini, ZDA
Aktualno
tiha hipoksemija koronavirus

V ZDA nov dnevni rekord okužb z novim koronavirusom

Okužbe z novim koronavirusom so v ZDA v četrtek naraščale v 41 od 50 zveznih držav. Po podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa so v državi potrdili že skupno 3,1 milijona primerov okužbe, zaradi covida-19 je umrlo 133.195 ljudi. V četrtek so potrdili rekordnih 65.500 novih okužb, umrlo je še 900 bolnikov.

Aktualno

Trump uresničil svojo grožnjo

ZDA so v ponedeljek Združene narode tudi uradno obvestile, da izstopajo iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). To so preko visokega ameriškega predstavnika potrdili tudi v ZN in WHO. Vendar pa je to proces, ki traja leto dni, tako da bo izstop stopil v veljavo 6. julija 2021. Do takrat morajo ZDA poravnavati svoje obveznosti do WHO.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Filmskega festivala v Motovunu letos ne bo

Osrednjega programa letošnjega Motovun Film Festivala ne bo zaradi poslabšanja stanja z epidemijo bolezni covid-19, so sporočili organizatorji enega bolj priljubljenih festivalov v jugovzhodni Evropi. Sicer bodo po zadnjih informacijah odpovedane vse javne manifestacije v hrvaški Istri, tudi puljski filmski festival in jazz festival v Grožnjanu.

Aktualno

Državni svet ne bo vložil veta na novi protikoronski zakon

Državni svet ne bo vložil odložilnega veta na četrti protikoronski zakon, s katerim se vlada pripravlja na drugi val epidemije covida-19, so danes izglasovali svetniki. Odločanje o vetu je predlagala interesna skupina lokalnih interesov, da bi pospešili postopek uveljavitve zakona. DZ bo zdaj odločal o tem, da na zakon ni mogoč referendum.

Aktualno

Vreme: Zvečer in ponoči bo jasno

Zvečer in ponoči bo precej jasno. Jutranje temperature bodo od 13 do 18 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje. V soboto bo po sončnem dopoldnevu sredi dneva oblačnost od severa naraščala. Zgodaj popoldne bodo na severu nastale prve plohe in nevihte, do večera pa bodo padavine in nevihte zajele vso Slovenijo.

Aktualno

Bruselj: Pravosodje v Sloveniji se izboljšuje

Evropska komisija je danes predstavila poročilo o stanju na področju pravosodja v EU, v katerem ugotavlja, da se učinkovitost in dostopnost pravosodnih sistemov v članicah EU še naprej izboljšuje. Obenem opozarja, da se v nekaterih članicah zaupanje v neodvisnost sodstva še naprej zmanjšuje. V Sloveniji se to zaupanje postopno izboljšuje.

Aktualno

EU se je poklonila spominu na žrtve genocida v Srebrenici

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell so se ob današnji 25. obletnici genocida v Srebrenici poklonili spominu na žrtve in vse, ki so še vedno pogrešani. Danes je treba mlade podpreti pri oblikovanju boljše skupne prihodnosti, so dodali.