Planinska zveza Slovenije odsvetuje obisk visokogorja

Planinska zveza Slovenije odsvetuje obisk visokogorja

V zadnjih dneh je v gorah zapadlo več snega. Nevarnost snežnih plazov je znatna, ponekod v Julijskih Alpah pa se bo danes povečala na veliko. Na Planinski zvezi Slovenije so opozorili, da se ob teh stopnjah zgodi največ nesreč v zasneženih gorah. Zato planincem obisk visokogorja odsvetujejo in priporočajo, da raje izberejo nižje ležeče cilje.

Od začetka tedna se snežna odeja v gorah postopno kopiči. V Julijskih Alpah je nad višino 1600 metrov že med 50 in 100 centimetrov snega. V vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp, vzhodnih Karavankah in na Pohorju pa je snega precej manj, večinoma od pet do 30 centimetrov.

Nevarnost snežnih plazov je trenutno nad nadmorsko višino okoli 1700 metrov znatna, 3. stopnje. Nižje, kjer je še dovolj novega snega, pa je zmerna, 2. stopnje, izhaja iz spletne strani agencije za okolje. V visokogorju zahodnih Julijskih Alp se bo danes povečala na četrto od petih stopenj, torej bo nevarnost snežnih plazov velika.

“Sneg je rahel in mehak ter nad okoli 1700 metrov suh. Nižje je sprva padal moker sneg, čez dan pa je ob ohladitvi zapadlo nekaj centimetrov suhega snega. Snežna odeja je deloma pomrznila, veliko je zametov, nastale so nove opasti. Vetru izpostavljeni grebeni so močno spihani, predvsem tam je sneg trd in poledenel,” je razmere opisal strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor gorskega reševanja Matjaž Šerkezi.

Nevarna so predvsem mesta z napihanim novim snegom, ki so predvsem na severnih in vzhodnih straneh grebenov ter sedel. Na strmejših pobočjih se lahko že ob manjši obremenitvi sprožijo manjši plazovi nesprijetega snega. Kakšen plaz se lahko s strmejših pobočij sproži tudi spontano. Na izrazito prisojnih legah pod nadmorsko višino 1700 metrov niso izključeni tudi posamezni spontani plazovi mokrega snega. Na vetru izpostavljenih legah, kjer je novi sneg spihan do stare podlage, pa obstaja nevarnost zdrsov.

“Vsem, ki želijo ta konec tedna obiskati visokogorje, svetujemo, da spremenijo svoje želje in obiščejo nižje ležeče predele, kjer ni oziroma je manj snega. Tretja stopnja po evropski petstopenjski lestvici namreč za neizkušenega posameznika predstavlja veliko tveganje, da ga bo presenetil plaz ali pa bo sprožil kložo, ki kot past čaka na svojo žrtev. Klože je namreč težje predvideti in zaznati. Gre za napihan, trd in zbit sneg, ki popusti že ob manjši obremenitvi. Če se znajdemo na takšni ploskvi, se obisk visokogorja običajno konča s hudimi poškodbami,” je opozoril Šerkezi.

Odsvetujejo tudi turno smučanje. “Trenutno so v gorskem svetu razmere, katerih nevarnosti težko predvidimo tudi najizkušenejši, kot smo gorski reševalci, gorski vodniki in alpinistični inštruktorji. Razmere se bodo v bližnji prihodnosti, odvisno od temperatur in padavin, počasi stabilizirale. Za obisk gora bo še veliko časa in priložnosti,” je dodal.

Scroll to top
Skip to content