“V domovih za starejše je bojišče, kjer se bije bitka z novim koronavirusom v Sloveniji”

“V domovih za starejše je bojišče, kjer se bije bitka z novim koronavirusom v Sloveniji”

domovi za starejše koronavirus
V domovih za starejše je bojišče, kjer se bije bitka z novim koronavirusom v Sloveniji, in od tega je tudi odvisno, kako bo epidemija potekala, je v današnji izjavi opozoril direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman. Vse napore zato usmerjajo v te kritične točke, da bi zajezili širjenje okužbe.

Kot je Rozman pojasnil na popoldanski novinarski konferenci, se okužbe v domovih za starejše prenašajo z veliko lahkoto. Poleg tega je v njih nastanjena populacija, ki je najbolj občutljiva za okužbe, in pri kateri je smrtnost največja.

“Bojimo se, da bi manjše epidemije po domovih starejših, ki jih je v Sloveniji okoli 115, povsem zapolnile naš zdravstveni sistem in bi se srečevali z nepotrebnimi žrtvami,” je opomnil.

V minulih dneh so zato oblikovali skupine strokovnjakov iz bolnišnic in primarnega zdravstva, ki se povezujejo z vodstvi domov za starejše. Njihova prioriteta je, da v domovih s potrjeno okužbo poskušajo zajeziti širjenje virusa. Prav tako bodo preučili poti prenosa in na podlagi ugotovitev poskušali preprečiti okužbe v domovih, kjer potrjenih primerov še ni. Kot ugotavlja Rozman, je k sreči takih večina.

Uradni govorec vlade Jelko Kacin je ugotavljal, da so ukrepi, ki so bili izvedeni v metliškem domu, pokazali, da je pravočasna razselitev najboljši ukrep za preprečevanje širjenja okužbe v domovih. O tem se bodo po njegovih besedah pogovarjali danes zvečer na sestanku vrha koalicije pri premierju Janezu Janše. Že v ponedeljek zvečer pa je Kacin s poveljnikom Civilne zaščite Srečkom Šestanom govoril o tem, kam bi lahko premestili oskrbovance. Kot je napovedal, bo za vsak dom pripravljena drugačna ureditev.

Direktor Klinike Golnik je ob tem vse, ki to lahko storijo, pozval, da v domačo oskrbo vzamejo svojce iz domov za starejše. Domovi so namreč polni, če pa bi nekoliko sprostili kapacitete, bi lahko bolj učinkovito zajezili epidemijo znotraj ustanov, tudi z vzpostavitvijo izolacijskih prostorov.

Rozman je danes opisal še razmere na Golniku, kjer so se na širjenje epidemije začeli pripravljati že pred mesecem dni. Bolnišnica je po besedah direktorja zato pripravljena, ukrepe uvajajo stopenjsko, ves čas pa so v pričakovanju velikega navala bolnikov. Ob tem hkrati skrbijo še za druge bolnike, pri katerih bi odložitev zdravljenja oz. diagnostika lahko pomenila hude posledice. “Trenutno vse poteka kot namazano,” je Rozman ugotavljal z zadovoljstvom.

Trenutno skrbijo za 15 bolnikov s covidom-19, od teh dva potrebujeta intenzivno zdravljenje. Obema se, kot je dejal Rozman, stanje izboljšuje. Na navadnem oddelku zagotavljajo 65 postelj, v primeru italijanskega scenarija pa lahko kapacitete še povečajo. “Edina stvar, ki nas skrbi na dolgo rok, je pomanjkanje ventilatorjev,” je opozoril.

Glede na obravnavane bolnike v njihovi bolnišnici ugotavljajo, da so za težji potek bolezni ogroženi predvsem starejši s spremljajočimi in kroničnimi boleznimi, pa tudi bolniki, ki prejemajo terapijo za zaviranje imunskega sistema, in populacija s prekomerno telesno težo.

Vse zdravljenje bolnikov s covidom-19 je trenutno poskusno, saj kakovostnih študij na tem področju še ni. Po Rozmanovih besedah pa je ena bolj obetavnih kombinacij zdravil hidroklorikin in azitromicin. Kot za zdaj kažejo ugotovitve iz Francije, zdravilo nima opaznejših stranskih učinkov, dokaj dobro pa skrajša čas izločanja virusa, posledično pa lahko skrajša tudi bolezen, je pojasnil Rozman. Ta način zdravljenja so uvedli tudi na Golniku.

“Kdaj pričakujemo vrh epidemije, bi najraje vprašal prebivalstvo, kako vestno bo pri uresničevanju ukrepov,” pa je odgovoril na vprašanje o poteku epidemije. Če se bomo ukrepov strogo držali, se po njegovi oceni utegnemo preko vrha okužb povzpeti že v sredini aprila, sicer pa se to lahko vleče še mesece.

Sicer pa je po njegovi oceni testiranje v Sloveniji postavljeno dokaj učinkovito. Smiselno je namreč usmerjeno testiranje tistih, ki že kažejo začetne simptome bolezni. Pri presejalnem testiranju pa bi bil izplen bistveno slabši, hkrati pa bi močno obremenili vire, je pojasnil. Tudi vsesplošno testiranje po domovih za starejše ni smiselno, saj je lahko oseba na testiranju zjutraj negativna, do večera pa se že okuži, je še dejal.

Scroll to top
Skip to content