Praznovanje letošnje velike noči v znamenju epidemije koronavirusa in dobrih del

Kristjani so v pričakovanju svojega največjega in najpomembnejšega praznika – velike noči. Osrednje dogajanje se bo začelo v četrtek in končalo v nedeljo, 12. aprila. Samo praznovanje bo močno zaznamovala epidemija novega koronavirusa, saj bodo verski obredi potekali brez navzočnosti vernikov. Odpadel bo tudi tradicionalni blagoslov jedi.

Priprave na veliko noč so kristjani začeli s pepelnično sredo, 26. februarja, ko dogajanje v Sloveniji še ni bilo zaznamovano z epidemijo covida-19 in so novice o virusu k nam bolj ali manj prihajale zgolj s Kitajske. Takrat se je začel tudi 40-dnevni post, ki se bo končal v četrtek, ko nastopi velikonočno tridnevje.

To nedeljo bodo verniki zaznamovali cvetno nedeljo, ko se spominjajo prihoda Jezusa v Jeruzalem. Dogajanje se bo nato začelo stopnjevati na veliki četrtek, ko se začne velikonočno tridnevje, ki bo svoj vrhunec doseglo na samo veliko noč.

Na veliki četrtek se verniki spominjajo v Svetem pismu opisane Jezusove zadnje večerje z apostoli, ko je Jezus po verovanju kristjanov z darovanjem kruha in vina postavil evharistijo, ki je danes osrednji del katoliške maše.

V Katoliški cerkvi na ta dan škofje darujejo krizmene maše, na katerih oljčno olje posvetijo v sveto krizmo, ki jo nato čez leto uporabljajo pri krstu in birmi. Na letošnji veliki četrtek zaradi epidemije novega koronavirusa krizmenih maš ne bo in so prestavljene na čas, ko bo epidemija minila.

Na veliki petek se verniki spominjajo dneva, ko je bil Jezus križan in je na križu umrl. Konkretnih zgodovinskih podatkov o Jezusovem križanju ni, je bil pa to v takratnem času v Rimskem imperiju običajen način križanja prestopnikov. Te so običajno križali ob vpadnicah v mesto.

Veliki petek je v Katoliški cerkvi edini dan, ko ni maše. Poteka le bogoslužje. Zaradi epidemije koronavirusa bodo škofje in župniki letos ta bogoslužja opravili brez navzočnosti vernikov.

V evangeličanskih cerkvah bo na veliki petek zvečer potekalo osrednje velikonočno bogoslužje, med katerim oltar pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono. Tudi omenjeno bogoslužje bo letos potekalo brez navzočnosti vernikov.

Že na veliko soboto zvečer velikonočne vigilije

Velika sobota je v katoliških cerkvah dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo. Prav tako na ta dan množično blagoslavljajo velikonočna jedila. Letos zaradi epidemije teh blagoslovov ne bo. So pa škofje vernike povabili, naj velikonočna jedila vseeno pripravijo.

Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Pripravijo tudi velikonočne jedi, vendar jih ne blagoslavljajo. Kot je za STA povedal evangeličanski škof Leon Novak, letos kurjenja ognja ne bo, saj spoštujejo vse ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa.

Zvečer se v katoliških cerkvah začnejo slovesne vigilije oziroma bedenja. Pomemben del obreda predstavlja velikonočna aleluja, ki naznanja Jezusovo vstajenje od mrtvih, škofje in duhovniki pa odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Letos je to preloženo na čas po epidemiji, škofje in župniki pa bodo vigilije obhajali brez navzočnosti vernikov.

Na samo veliko noč, v nedeljo po cerkvah običajno potekajo slovesne velikonočne maše, s katerimi kristjani slavijo Jezusovo vstajenje. Verujejo namreč, da je Jezus tretji dan po smrti na križu vstal od mrtvih in s tem človeštvu prinesel večno življenje.

Tudi velikonočne maše bodo škofje in župniki vodili brez navzočnosti vernikov. Čeprav letos ne bo blagoslova velikonočnih jedi, škofje vernikom priporočajo, naj se na veliko noč ob 8. uri zberejo na velikonočnem zajtrku. Takrat bodo po vseh cerkvah zazvonili tudi zvonovi.

Velikonočne slovesnosti bodo končane na velikonočni ponedeljek, ki je v Sloveniji tako kot v veliko drugih evropskih državah dela prost dan. Na ta dan naj bi verniki obiskali sorodnike in prijatelje ter jim raznesli veselo novico o Jezusovem vstajenju, a letos škofje vernike pozivajo, naj se obiskom odpovedo in jih preložijo na čas po koncu epidemije.

Velika noč ni le velikonočna nedelja

Katoličani in evangeličani veliko noč praznujejo skupaj, medtem ko jo pravoslavni verniki zaradi uporabe drugačnega koledarja praviloma praznujejo pozneje. Letos jo bodo praznovali teden pozneje, 19. aprila.

Praznik velike noči je premakljiv praznik, na kateri dan bo, pa je odvisno od prve pomladne lune. Na prvem ekumenskem koncilu v Niceji so namreč katoliški škofje določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.

V Slovenski škofovski konferenci so ob tem še izpostavili, da je razumevanje, da je velika noč zgolj v nedeljo, napačno. Ta se namreč razteza vse od četrtka zvečer do nedelje zvečer, pri čemer vrhunec doseže v nedeljo. Pojasnili so tudi, zakaj velikonočne vigilije, na kateri oznanijo Jezusovo vstajenje, potekajo že v soboto zvečer in ne v nedeljo: “Po judovskem koledarju se dan začne z večerom prejšnjega dne (po sončnem zahodu), zato se liturgično gledano, nedelja ali slovesni praznik začne že zvečer prejšnjega dne. Na ta način je nedelja daljša od konvencionalnega časa enega dne in se začne po sončnem zahodu v soboto zvečer.”

Namesto udeležbe pri maši molitev, post in dobra dela

Ker spovedi zaradi izrednih razmer verniki pred letošnjo veliko nočjo ne morejo opraviti, so jih škofje povabili, naj namesto tega te dni “v srcu obudijo iskreno kesanje ter zmolijo kesanje”. Podelili so jim tudi spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski maši, pri čemer jim priporočajo, naj jih nadomestijo z molitvijo, postom, dobrimi deli ter spremljanjem maše po radiu ali televiziji.

Ker nabirke niso mogoče, škofje vernike tudi naprošajo, naj po svojih zmožnostih darujejo maše in podprejo duhovnike s prostovoljnimi darovi, ki jih lahko nakažejo na bančni račun župnije ali osebno izročijo po prenehanju epidemije.

Povezane teme

koronavirus, Slovenija, velika noč
Aktualno

Vreme: Ponoči možne rahle padavine

Zvečer in ponoči bo ponekod v vzhodni in deloma osrednji Sloveniji rahlo deževalo, do jutra pa se bo delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, v alpskih dolinah okoli 5 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Aktualno

Sprostitev javnih prireditev do 200 ljudi ne bo rešila kulture

Po odločitvi vlade bodo od ponedeljka dalje dovoljene javne prireditve do 200 oseb. Kot je na Facebooku zapisalo ministrstvo za kulturo, bo to pomenilo veliko olajšanje za gledališča in kinematografe. Predsednik Kolegija slovenskih gledališč Uroš Korenčan meni, da ta ukrep za povprečne dvorane ni veliko, če bo še naprej potrebna varnostna razdalja.

Aktualno

Pipistrel izdeluje letala tudi za ameriško vojsko

Ajdovsko podjetje Pipistrel specialni enoti ameriške vojske že sedem let dobavlja letala za nadzor iz zraka. Delo za ameriško vojsko je ena največjih referenc pri potencialnih kupcih, ki sproži povpraševanje tudi drugje po svetu, je za STA dejal direktor in solastnik podjetja Ivo Boscarol. Ta računa, da bodo z Američani sodelovali tudi v prihodnje.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Trump protestnikom proti policijskemu nasilju grozi z vojsko

Ameriška mesta so tudi v soboto kljub policijski uri znova zajeli množični protesti proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi v ZDA, potem ko je med aretacijo v ponedeljek umrl 46-letni George Floyd. Ameriški predsednik Donald Trump pa je sporočil, da bo uporabil vojsko, če oblasti zveznih držav na protestih ne bodo ostreje ukrepale.

Aktualno

Hollywoodski veteran Clint Eastwood dopolnil 90 let

Ameriški filmski ustvarjalec Clint Eastwood danes praznuje 90. rojstni dan. Oskarjevec je zaslovel kot kavboj v vesternih v 60. letih minulega stoletja, pozneje pa se je kot režiser podpisal pod vrsto filmskih uspešnic. Režira in igra še danes, njegova drama Richard Jewell se je omenjala tudi na letošnji podelitvi oskarjev.

Aktualno

Gantar v Delu: ZZZS ima za zdaj dovolj denarja

Minister za zdravje Tomaž Gantar je v intervjuju za današnjo Delovo Sobotno prilogo ocenil, da ima ZZZS za zdaj dovolj denarja. Poleg tega so zavodu po ministrovih besedah zagotovili dodatna sredstva iz proračuna, vsi izvajalci pa bodo za čas, ko niso mogli izvajati programa, iz proračuna dobili plačanega 80 odstotkov nerealiziranega programa.