V bankah so za STA zatrdili, da so k reševanju težav komitentov pristopili proaktivno, da primere obravnavajo individualno in pri tem iščejo najbolj optimalno rešitev. Banke informacije o številu prošenj za odlog plačil poročajo Banki Sloveniji, konkretnih podatkov pa ne razkrivajo. V prvem četrtletju velikega upada kreditne aktivnosti niso zaznale, slika bo v nadaljevanju odvisna od številnih dejavnikov.
“V zadnjih tednih je po pričakovanjih izredno povečano povpraševanje po odlogih plačevanja obveznosti v prizadetih panogah, opažamo tudi povečano povpraševanje po likvidnostnih posojilih,” so povedali v Sparkasse. Na drugi strani se srečujejo z začasnim umikom nekaterih vlog pri investicijskem povpraševanju. “Za tekoče četrtletje ocenjujemo, da je upad investicijskega financiranja približno polovičen,” so dodali.
V Deželni banki Slovenije so povzeli, da se številke tako pri poslovnih kot fizičnih osebah vsakodnevno spreminjajo. “Za odlog se zanima veliko kreditojemalcev, popolno izpolnjenih vlog pa je veliko manj,” so opozorili. Vloge po njihovih navedbah obravnavajo individualno, pri kreditih pa niso posebej izpostavili nobene vrste, saj da gre za vse kredite iz njihove ponudbe.
Da od sprejetja interventnega zakona konca marca, po katerem država jamči za obveznosti kreditojemalcev, ki jim bo zaradi epidemije odobren enoletni odlog plačevanja posojil, beležijo večje povpraševanje po odlogu plačil, so dejali tudi v Intesi Sanpaolo. “Glavnino vlog pričakujemo v naslednjih tednih,” so napovedali. V SKB banki vloge vse od konca marca prejemajo dnevno in jih sproti ustrezno obravnavajo.
V Gorenjski banki ažurno spremljajo in obravnavajo prošnje tako na področju fizičnih kot pravnih oseb. “V banki smo z odobritvijo odloga plačil kredita pomagali več kot 100 pravnim osebam,” so povzeli. Kot so opisali, vsako prošnjo za odlog plačila kredita obravnavajo individualno in s strankami poiščejo najboljšo možno rešitev. “Fizičnim osebam ne zaračunavamo stroškov odloga odplačila obveznosti,” so poudarili.
V NLB, največji banki v državi, so zatrdili, da so se na uvedbo interventnega zakona intenzivno pripravili. “Ocenjujemo, da ga bo izkoristilo precej podjetij. To potrjuje večje število oddanih vlog, ki se še povečuje, a ostaja v okviru pričakovanj,” so povzeli. Kot so opisali, se njihove ekipe trudijo, da ustrezno prilagodijo odplačilne načrte. Postopek oddaje vloge je enostaven, lahko se ga odda prek spleta.
Tudi zanimanje fizičnih oseb za odlog je po njihovih besedah precejšnje. Te so lahko izpolnile preliminarno povpraševanje za moratorij. “Število vlog narašča iz dneva v dan, bomo pa vse vloge obravnavali v čim krajšem možnem času in v skladu z zakonom. V NLB smo sklenili, da stroškov odobritve moratorija ne bomo zaračunavali,” so povedali.
“Podjetja se trenutno soočajo predvsem z likvidnostnimi težavami,” so izpostavili. “Število prošenj za nova likvidnostna sredstva se je zelo povečalo, smo jih pa veliko večino uspešno realizirali in s tem vsaj delno pomagali številnim našim strankam pri absorpciji likvidnostnega šoka. Vsaki naši stranki se individualno posvetimo in poskušamo poiskati ustrezne rešitve,” so zagotovili.
Po odlogu plačila povprašujejo vse vrste podjetij in samostojnih podjetnikov. Veliko vlog prihaja s področja turizma, pa tudi iz storitvenih dejavnosti. “Ker se število vlog fizičnih oseb stalno spreminja, je zaenkrat prezgodaj za oceno, katerih je več, saj posebne evidence, ali gre za stanovanjske in potrošniške kredite, ne vodimo,” so opisali.
V NLB so dejali, da so občuten padec prodaje kreditov zabeležili že po tem, ko je Banka Slovenije z lanskim novembrom sprejela makrobonitetni sklep o omejitvah kreditiranja prebivalstva. “Posledice omejitve kreditiranja so realno stanje, s katerim se banke srečujemo, saj precejšen delež prebivalstva po uvedbi tega sklepa pri bankah sploh ne more več najeti kredita,” so ponovili svoje stališče.
“V prvem četrtletju smo v primerjavi z enakim obdobjem lani beležili upad povpraševanja za več kot 20 odstotkov tako pri potrošniških kot pri stanovanjskih kreditih,” so izpostavili v banki Sparkasse. Tudi oni so zmanjšanje pripisali predvsem ukrepom centralne banke. Po drugi strani pa se je povečalo povpraševanje pravnih oseb: “V primerjavi z enakim obdobjem lani je realizacija višja za dobrih 30 odstotkov.”
V Deželni banki Slovenije so medtem ocenili, da je bila dinamika povsem primerljiva z dinamiko v preteklih obdobjih. Napovedi za naprej pa so težke, a posledice epidemije bo čutiti na kreditni aktivnosti tako pravnih kot fizičnih oseb. “Opažamo nekolikšen upad kreditne aktivnosti tako pri pravnih kot pri fizičnih osebah, vendar je prezgodaj, da bi poročali o rezultatih tekočega četrtletja,” pa so povedali v SKB.
