Obletnica konca druge svetovne vojne letos v znamenju pandemije

Obletnica konca druge svetovne vojne letos v znamenju pandemije

Na stari celini, ki je še vedno v primežu pandemije novega koronavirusa, se je 9. maja pred 75 leti končala druga svetovna vojna. V Moskvi so nameravali letos na ta dan pripraviti največjo vojaško parado doslej, a so jo morali zaradi pandemije preložiti. Parado nameravajo izvesti še letos, a datuma še niso določili.

Vabila na parado ob obletnici poraza nad nacistično Nemčijo je Rusija že poslala številnim tujim voditeljem. Poleg parade v Moskvi so preložili še vse druge slovesnosti ob obletnici.

Na paradi je Rusija nameravala prvič prikazati najnovejšo oklepno in letalsko opremo, vključno s pehotnim vojaškim vozilom kurganets-25 ter protizračnima sistemoma S-300V4 in S-350. Pripadnikom ruske vojske naj bi se na paradi pridružili vojaki iz več tujih držav in Skupnosti neodvisnih držav, med drugim iz Kitajske, Indije, Srbije, Francije, Velike Britanije, ZDA, Poljske in Mongolije, Belorusije, Egipta, Izraela in Irana.

Formalno se je druga svetovna vojna končala 9. maja minuto čez polnoč.

V prestolnicah po Evropi so se ogromne množice podale na ulice že 8. maja 1945, da bi slavile konec vojne, a je veselje po pisanju francoskega časnika Liberation prevladovalo predvsem med mlajšo generacijo. Med starejšimi generacijami je bilo zaznati predvsem melanholično vdanost v usodo. Po vsej Evropi je na milijone ljudi umiralo zaradi lakote, ostali so brez strehe nad glavo in bili travmatizirani zaradi vojnih dogodkov.

Leto 1945 tako ni bilo samo leto zmage, bilo je tudi leto izjemnega nasilja. Tako za vojake na bojiščih kot tudi za civiliste, predvsem za ženske. V vzhodni in srednji Evropi so se dogajala množična posilstva. Ocenjujejo, da je bilo takrat v Evropi žrtev posilstev med okoli dva do tri milijone, na spletni strani navaja HistoryExtra.

Tako kot prva se je tudi druga svetovna vojna začela v Evropi, in sicer z napadom Nemčije na Poljsko 1. septembra 1939. Končala se je, ko so zavezniške sile na čelu z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo na eni strani osvobodile večino zahodne Evrope, Rdeča armada takratne Sovjetske zveza pa je napredovala v vzhodno Evropo in vkorakala v Berlin.

Evropa je bila prizorišče zloma najprej fašistične Italije, nato še nacistične Nemčije. Hkrati je prav na evropskih tleh v letih po koncu vojne začela nastajati železna zavesa, vojni je sledilo obdobje hladne vojne.

Na Slovenskem, kjer se je druga svetovna vojna začela 6. aprila 1941, se je vojna končala s podpisom delne nemške kapitulacije v Topolšici 9. maja 1945.

Druga svetovna vojna je zahtevala več kot 60 milijonov smrtnih žrtev. V tej vojni ljudje niso pretežno umirali samo na bojiščih, pač pa tudi v koncentracijskih taboriščih in različnih pregonih. Prvič v zgodovini sodobnega vojskovanja se je zgodilo, da je v vojni umrlo več civilistov kot vojakov. Največ žrtev je vojna terjala v nekdanji Sovjetski zvezi, kjer je po uradnih ruskih podatkih umrlo 26,6 milijona ljudi, tako vojakov kot civilistov.

V šestih letih in enem dnevu, kolikor je trajala druga svetovna vojna, je ves svet doživljal pekel. Vojna je bila totalna, in to z več vidikov. Z geografskega, ker ni prizanesla nobeni celini, z gospodarskega, ker države še nikoli niso proizvajale toliko kot v času vojne, z ideološkega, ker so jo bojevali v imenu nasprotujočih si idealov, in z demografskega, ker so v njej neposredno sodelovali civilni prebivalci, ki so bili tarča bombardiranj, žrtve prisilnih selitev in tujih represivnih uprav, ki so jih mučile in ubijale iz političnih ali rasnih razlogov.

Z vojaškega vidika sta drugo svetovno vojno zaznamovala hitro vojskovanje, t. i. blitzkrieg, in napredek pri uporabi različnega orožja in opreme, kot so letala, tanki, podmornice, letalonosilke, rakete. Svoje mesto v vojskovanju je dobil tudi radar. Največji pečat vojskovanju v drugi svetovni vojni je dal tank.

Svet se je v nov spopad svetovnih razsežnosti pogreznil le dve desetletji po koncu prve svetovne vojne.

Za prelomno velja leto 1943, ko se je na sreča na bojišču začela nagibati vedno bolj na stran zahodnih zaveznikov. Voditelji ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze, Franklin D. Roosevelt, Winston Churchill in Josip Stalin, so na konferenci v Teheranu govorili o začetku druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno, in o povojni ureditvi.

Februarja 1945 je sledila jaltska konferenca, na kateri so Stalin, Churchill in Roosevelt razpravljali o povojni razdelitvi Nemčije. Na potsdamski konferenci pet mesecev kasneje so Sovjetski zvezi prepustili primat nad vzhodno Evropo, govorili o povojni ureditvi Nemčije in grožnji Japonski, ki so ji zagrozili s popolnim uničenjem, če ne bo privolila v brezpogojno kapitulacijo.

Sile osi so vojaško začele izgubljati leta 1944. Zavezniško izkrcanje v Normandiji 6. junija 1944 pa je pomenilo začetek konca druge svetovne vojne.

Nemčija je brezpogojno kapitulacijo najprej podpisala 7. maja, nato je naslednji dan sledil še podpis ob prisotnosti predstavnikov Rdeče armade.

Japonska se je podpisu kapitulacije upirala, a je, potem ko so ZDA na Hirošimo in Nagasaki avgusta 1945 odvrgle atomski bombi, 2. septembra na to vendarle pristala, s čimer se je uradno končala druga svetovna vojna.

Po koncu vojne so zavezniki z namenom, da bi se izognili še kakšni svetovni vojni in da bi svet lahko brez orožja reševal svetovne težave, 24. oktobra 1945 ustanovili Organizacijo Združenih narodov. Odnosi med zavezniki pa so se kmalu po vojni začeli slabšati, oblikovala sta se dva bloka in svet je po koncu druge svetovne vojne zdrsnil v obdobje hladne vojne.

Scroll to top
Skip to content