Delodajalci, ki zaposlenim odrejajo delo od doma, morajo o tem obveščati tudi Inšpektorat RS za delo. Tu so še do nedavnega uporabo tega instituta beležili po številu delavcev, zdaj pa je teh toliko, da so spremenili sistem in beležijo le še delodajalce, ki za zaposlene prijavljajo tovrstno delo.
Kot so za STA pojasnili na inšpektoratu, je bilo v celotnem lanskem letu za delo od doma prijavljenih 2062 zaposlenih. Letos je medtem do 30. aprila tako organiziranost dela za zaposlene prijavilo že 8665 delodajalcev. Torej mora biti število zaposlenih, ki delajo od doma, nekajkratnik lanskega. Zagotovo gre za več deset tisoč oseb.
Četudi mnogim delo od doma ne ustreza, pa tovrstno ureditev pozdravljajo okoljevarstveniki, ki že pozivajo k oblikovanju pravnih podlag, na podlagi katerih bi se več od doma delalo tudi po izteku epidemije.
Da bi se delo od doma uveljavilo kot zelena praksa, se med drugimi zavzema stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku Borutu Pahorju, ki ga sestavljajo Lučka Kajfež Bogataj, Mojca Dolinar, Andrej Gnezda, Rok Kranjc, Zoran Kus, Dušan Plut in Andreja Urbančič.
Obstaja več pozitivnih okoljskih vidikov dela od doma, je za STA dejal tudi Jonas Sonnenschein iz nevladne organizacije Umanotera.
Med njimi je v prvi vrsti izpostavil zmanjšanje potreb po prevozu na delo in s tem ugoden vpliv na promet. To je po njegovih besedah posebej pomembno v primeru Ljubljane.
Prevoz na delo ima številne negativne vplive, med drugim prispeva k onesnaženju zraka, hrupu, prometnim zastojem in prispeva k podnebnim spremembam, je naštel.
A obstajajo tudi dejavniki, ki ne govorijo najbolje v prid delu od doma, je priznal.
Takšno je vprašanje ogrevanja. “Posebej pozimi ogrevanje v času dela prispeva pomemben delež okoljskega odtisa. Velike poslovne stavbe imajo bolj učinkovite ogrevalne sisteme kot povprečna gospodinjstva, tako da bi bilo lahko pozimi bolj primerno odklopiti ogrevanje doma in delati v pisarnah,” je menil Sonnenschein.
Prav tako je z okoljskega vidika delo od doma lahko vprašljivo, ker mnogokrat zahteva dodatno IT opremo, kar se pozna na okoljskem vidiku, je opozoril.
Ne glede na to pa, tako v Umanoteri, pozitivni okoljski učinki dela od doma, vezani predvsem na zmanjšane potrebe po prevozu na delo, pretehtajo negativne.
Se pa tudi Sonnenschein zaveda, da pri delu od doma ne gre le za okoljsko, temveč tudi socialno vprašanje. “Domača pisarna je možna alternativa, če imate doma prostor za to in če vam ni treba zraven opravljati vloge domačega učitelja in vzgojitelja za otroke,” je sklenil.
O delu od doma je za zadnjo Sobotno prilogo časnika Delo spregovoril tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.
Kot je dejal, je treba temu posvetiti več pozornosti, tudi v gospodarstvu. “Zavedam se, da to ni zveličavna rešitev in da nima samo pozitivnih vplivov. Bomo pa naredili dobro analizo, kateri del zaposlenih lahko normalno dela od doma, če to želijo in delodajalec presodi, da je to mogoče, in ima ustrezno komunikacijo z njimi,” je napovedal.
Delo od doma se mu zdi sicer pozitivno za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, pozdravlja tudi, da se ne izgublja časa za prevoz. “Ni pa zanemarljivo niti to, da sta infrastruktura in okolje zaradi tega veliko manj obremenjena,” se strinja z okoljevarstveniki.
