Na poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za prosto mesto sodnika ustavnega sodišča, ki so ga v uradu predsednika republike objavili 14. februarja, je prispelo sedem kandidatur – Barbare Zobec, Andraža Terška, Branka Koržeta, Anžeta Erbežnika, Roka Svetliča, Marka Starmana in Janeza Pogorelca.
SDS želi na Ustavnem sodišču več ‘svojih’
Najprej se je Pahor sestal z vodjo poslanske skupine SDS Danijelom Krivcem, kjer so se odločili podpreti kandidaturo Zobčeve. “S tem na nek način poskušamo ohraniti razmerje v ustavnem sodišču tudi, kar zadeva ženske kvote,” je dejal v izjavi za medije. Potrdil je, da so v koaliciji pogovori o tem že potekali.
V LMŠ pa podpirajo kandidata Terška. Po besedah vodje poslanske skupine Braneta Golubovića sta s Pahorjem govorila tudi o nekaterih drugih imenih. “A za sedaj ostajamo pri tem imenu,” je dodal. Če Pahor Terška ne bo predlagal za ustavnega sodnika, pa so se v LMŠ pripravljeni pogovarjati tudi o drugih kandidatih.
Nekatere stranke pa pogovorov s kandidati še niso opravile. Tako so se v SMC v torek sestali s polovico kandidatov, drugo polovico pogovorov nameravajo opraviti v četrtek. Po besedah vodje poslanske skupine Janje Sluga tako imena še nimajo izbranega.
“Tisto, kar pa že lahko v tem trenutku rečem, pa je, da si v SMC seveda želimo ženske kandidatke, glede na sestavo ustavnega sodišča, ki bo ostala po tem odhodu. S tega vidika bi si tudi mogoče želeli večji nabor ženskih kandidatk,” je dodala. Z Zobčevo, ki je edina ženska kandidatka, so se že pogovorili.
Sledijo pogovori z ostalimi strankami
Tudi v SD pogovorov še niso opravili. A delo kandidatov poznajo, je povedal vodja poslanske skupine Matjaž Han. “Poznamo jih tako po vrednotah kot tudi strokovnosti,” je dodal. V ožji izbor sprejemljivih kandidatov so uvrstili štiri, enega izmed kandidatov pa so ocenili kot neprimernega. Pahorja so z imeni seznanili, naknadno pa bodo javili tudi ime “glavnega favorita”.
A o imenih Han ni želel govoriti. “Mi smo zdaj v opoziciji in vem, da tisti, ki ga bomo imenovali, gotovo ne bo dobil podpore. Te usode mu ne želim,” je pojasnil. Na vprašanja novinarjev je pritrdil, da je v ožjem izboru Teršek, v izboru pa ni Zobčeve.
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec pa je poudaril vlogo ustavnega sodišča, ki je ključno pri varovanju človekovih pravic in demokracije v državi. O kandidatih pa so presojali tudi na podlagi trenutnega obdobja.
Ocenili so, da je za to pozicijo najbolj primeren Teršek. “Ocenjujemo, da je v svoji poklicni karieri večkrat dokazal, da zna razumeti tegobe, ki jih imajo ravno te ranljive skupine in ki razume, kakšna bi morala biti razmerja med močjo politike in močjo ostalih civilnih inštanc v družbi,” je povedal.
Kot neprimerno pa so v Levici ocenili Zobčevo, tudi na podlagi njenega delovanja na vrhovnem sodišču in sojenja v zadevi Patria. Vatovec je spomnil, da je tožilec takrat zahteval njeno izločitev, saj naj bi bila preveč naklonjena predsedniku SDS Janezu Janši.
Tudi NSi je izbrala več kandidatov, ki jih ocenjuje kot primerne. Tako je vodja poslanske skupine Jožef Horvat predsedniku Pahorju predstavil celoten izbor kot tudi preferiranega kandidata. A o imenih danes ni govoril. Potrdil je le, da je med njimi tudi Zobčeva.
V četrtek se bo predsednik republike pogovoril še s predstavniki SAB, DeSUS, SNS in poslancema narodnosti, so sporočili iz urada.
Na posvetovanjih pri Pahorju pa so spregovorili tudi o spremembi volilne zakonodaje. Do konca leta morajo namreč poslanci najti novo rešitev za uveljavitev ustavne odločbe. Večina poslanskih skupin se je nagibala k rešitvi, da bi volilne okraje enostavno ukinili. Za takšno spremembo zakonodaje je potrebnih 60 glasov, a jih predlagateljem iz vrst LMŠ, SD, SMC, SAB, NSi, SNS, Levice ter narodnih skupnosti na glasovanju v DZ v začetku marca ni uspelo zagotoviti.
V današnji izjavi za medije je Golubović poudaril, da bodo v LMŠ naredili vse, da se volilna zakonodaja spremeni do konca leta. “Seveda tisto kar je v naši moči, ni vse odvisno od nas,” je dodal.
Tudi Han je dejal, da so v SD pripravljeni sodelovati pri spremembi volilnih okrajev. A je dodal, da bi bilo dobro, da se zakonodaja spremeni čim prej. “Ker bodo časi težki, bodo še kako morali imeti legitimnost,” je povedal.
O spremembi volilne zakonodaje pa je s Pahorjem spregovoril tudi Horvat. Ocenil je, da gre za relevantno vprašanje, čas za odpravo neustavnosti pa se izteka. A v pogajanjih bodo vztrajali pri odpravi okrajev.
