Za razpustitev je glasovalo 105 poslancev v 151-članskem hrvaškem parlamentu. Proti je bilo osem poslancev, trije so bili vzdržani, 25 pa jih ni bilo navzočih na glasovanju.
Odločitev o razpustitvi sabora je prejšnji teden sprejela vladajoča desnosredinska koalicija na čelu s HDZ. Čeprav je bil skrajni rok za letošnje redne parlamentarne volitve sredina decembra, so v HDZ ocenili, da je poletni čas tudi glede epidemioloških razmer najbolj primeren za volitve.
Opozicija trdi, da se HDZ mudi na volitve, da te ne bi bile jeseni, ko pričakujejo gospodarsko krizo, ki bo nastopila zaradi pandemije novega koronavirusa.
Predsednik Milanović je prejšnji teden napovedal, da bo pri končni odločitvi o datumu volitev upošteval več dejavnikov, predvsem pa epidemiološko stanje v državi. Pomembno je, da Hrvaška relativno hitro dobi stabilno vlado ter da volitve ne bodo v času, ko bo že večina državljanov na poletnih dopustih, je dejal.
Iz Milanovićevih besed je možno sklepati, da ne bo čakal na skrajni rok za razpis volitev. Prvi možni datum za volitve je nedelja, 21. junij, potem pa še tri naslednje nedelje do 12. julija, pri čemer je zadnji datum pa je že v času, ko mnogi hrvaški volivci praviloma odhajajo na poletne dopuste.
Proti razpustitvi parlamenta je danes pred poslopjem sabora protestiralo nekaj deset ljudi. Protest je organizirala levičarska platforma Možemo, v kateri so večinoma opozicijske stranke v zagrebški mestni skupščini. Izražali so nezadovoljstvo, ker sabor na dnevni red pred razpustitvijo ni uvrstil zakona o popotresni obnovi Zagreba.
Posebej močno so žvižgali in vpili, ko se je pojavil hrvaški premier Andrej Plenković, ki ni želel odgovoriti, zakaj zakona niso sprejeli, čeprav so ga napovedali kmalu po potresu 22. marca.
Protestniki so vzklikali gesla proti HDZ ter zagrebškemu županu Milanu Bandiću. HDZ in Bandića imajo za najbolj odgovorna zaradi počasnega reševanja posledic marčevskega potresa, v katerem je bilo poškodovanih več tisoč stanovanjskih hiš, zlasti v središču Zagreba. Mnogi prebivalci v svojih stanovanjih še zmeraj nimajo plinske napeljave niti tople vode.
Je pa sabor pred razpustitvijo potrdil rebalans državnega proračuna ter imenoval prvo žensko na vodilni položaj v državnem tožilstvo, Zlato Hrvoj-Šipek. Nova generalna državna tožilka je bila prva namestnica bivšega državnega tožilca Dražena Jelenića, ki je odstopil, ko je prišlo na dan, da je član prostozidarske lože v Zagrebu.
