Protesti v New Yorku sprožili prepir med guvernerjem in županom, ki ne želi vojske na ulicah

Protesti v New Yorku sprožili prepir med guvernerjem in županom, ki ne želi vojske na ulicah

Guverner države New York Andrew Cuomo in župan mesta New York Bill de Blasio sta se v torek sprla glede odgovora na proteste, ki divjajo po mestu. Guverner je celo zagrozil, da bi lahko odstavil župana s položaja.

Cuomo je v torek kritiziral De Blasia, ker je na ulice mesta za obvladovanje protestov in nemirov v ponedeljek poslal le 8000 od skupaj 38.000 policistov, ki jih ima na voljo. Zaradi tega niso bili sposobni preprečiti ropanja in uničevanja lastnine po Manhattnu.

Protesti po smrti Georgea Floyda med aretacijo v Minneapolisu pred tednom dni so v mestu čez dan urejeni in mirni, ponoči pa nastopijo organizirane tolpe mladeničev, ki se izživljajo nad lastnino.

Cuomo je bil zato deležen ostrih kritik od bogatih podpornikov z Manhattna in obenem tudi od predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki ga poziva, naj pošlje na ulice mesta nacionalno gardo. Cuomo je dejal, da je županu ponudil pomoč nacionalne garde, kar pa je ta odklonil.

Zaradi tega se je guverner na novinarski konferenci v torek vprašal, ali je mogoče župana odstaviti. “Doslej se še to ni zgodilo, ampak teoretično je to možno. Seveda je bizarno sedaj razmišljati o tem, ker mislim, da bi tak ukrep poslabšal položaj. Verjetno pa to ne bo potrebno, ker bo newyorška policija sposobna urediti položaj,” je dejal guverner.

De Blasio pa ne želi vojske na ulicah, ker bi to po njegovem mnenju položaj poslabšalo. “Nacionalna garda ni izurjena za učinkovito posredovanje proti razgrajačem v mestu,” je dejal župan, ki je v težkem položaju. Ne marajo ga policisti in ne marajo ga protestniki. Med slednjimi je bila tudi njegova hčerka, ki je bila celo aretirana. Župan izraža podporo policiji, obenem pa je dejal, da je ponosen na hčerko, ker je protestirala proti policijskemu nasilju.

Župan je v torek podaljšal policijsko uro v mestu, ki je bila v ponedeljek zvečer uvedena prvič od obdobja druge svetovne vojne. Namesto od 23. ure zvečer do 5. ure zjutraj pa je v noči na sredo policijska ura trajala od 20. ure v torek pa do petih zjutraj.

Podaljšek je posledica tega, da se je divjanje skupin, ki so razbijale in ropale trgovine, nadaljevalo kljub policijski uri. Policistov je bilo premalo, da bi lahko učinkovito ukrepali, čeprav so čez noč aretirali kar 700 ljudi.

V torek zvečer je šlo na ulice še več policistov, vendar pa je naraslo tudi število protestnikov. Kršitve policijske ure na Manhattnu so bile redne, čeprav pa so v drugih delih mesta, kot je na primer Astoria v Queensu, po osmi uri zvečer ulice samevale bolj kot na višku pandemije koronavirusa.

Protesti se zvečer osredotočajo na Manhattan, kjer je policija postavila nadzorne točke za vozila, ki ne smejo južneje od 96. ulice, razen dovoljenih izjem. Skupino protestnikov so aretirali kmalu po nastopu policijske ure na zahodni avtocesti, vendar pa je bilo več skupin tudi drugje.

Nadaljevalo se je tudi kršenje policijske ure na Times Squaru in v Brooklynu, kjer so odjeknili streli, množica pa je skušala prodreti na most Manhattan. Z juga Manhattna so poročali o razbijanju trgovin nedaleč od mestne hiše. V Sohu in Bronxu, kjer so vandali razbijali ponedeljek ponoči, pa je bilo vsaj uvodoma v torek zvečer mirno.

Scroll to top
Skip to content