“Cepivo ne more biti razkošje nekaterih izbrancev, temveč mora biti dostopno vsem”

Evropska komisija namerava ta mesec predstaviti strategijo za cepivo proti novemu koronavirusu, ki naj bi zagotovila, da bo to čim bolj dostopno. “Cepivo ne more biti razkošje nekaterih izbrancev, temveč mora biti dostopno vsem,” je poudarila komisarka za zdravje Stella Kiriakides v četrtkovem pogovoru s skupino evropskih medijev, tudi STA.

Dokler ne bo cepiva, bo virus z nami in tega ne smemo pozabiti, opozarja komisarka. Poziva k osebni higieni, ohranjanju razdalje ter množičnemu testiranju in ustreznemu spremljanju virusa. “To je nov način življenja, nov način socializiranja, nov način dela in nov način potovanja,” je poudarila.

Evropska komisija sicer namerava sredi meseca predstaviti strategijo za cepivo, ki naj bi zagotovila, da bo to, ko bo na voljo, čim bolj dostopno. Kiriakidesova je pojasnila, da se pogovarjajo s številnimi podjetji, ki si prizadevajo za cepivo, in tudi s članicami. Cilj je opredeliti potrebe ter zagotoviti strateško zalogo zdravil in cepiva.

Vzporedno se je pred dnevi pojavila pobuda Nemčije, Francije, Italije in Nizozemske, ki so se zaradi počasnosti procesa pod okriljem komisije odločile za “vključujoče zavezništvo za cepivo”, kar je sprožilo očitke o vnovičnem razdrobljenem delovanju unije.

Komisarka pravi, da to zavezništvo po njenem vedenju ne izključuje nikogar, zato je niti najmanj ne skrbi. Poudarja, da so v tesnem stiku in da povsem razume, da želijo članice samostojno naprej, ker jih žene želja po čimprejšnji pridobitvi cepiva.

Zavrača tudi navedbe, da so prizadevanja za razvoj cepiva globalna bitka ali tekma z ZDA in Kitajsko, saj da gre za globalno vprašanje, ki se tiče vseh in ki ga je mogoče učinkovito nasloviti le skupaj. “Cepivo ne more biti razkošje nekaterih izbrancev, temveč mora biti dostopno vsem,” poudarja komisarka.

Komisija sicer pripravlja tudi farmacevtsko strategijo. Kiriakidesova izpostavlja, da je bila priprava te strategije do konca tega leta že pred virusom prioriteta, saj je obstajalo zavedanje glede velike odvisnosti Evrope od tretjih držav. Pandemija pa je še osvetlila strukturne pomanjkljivosti dobavne verige zdravil. “Naš cilj mora biti okrepiti strateško avtonomijo in omejiti odvisnost,” poudarja.

Javno zdravje potrebuje več Evrope – odgovor nov program EU za zdravje

Kiriakidesova sicer izpostavlja, da je bilo njeno glavno sporočilo ministrom za zdravje v minulih tednih, da ne smejo dovoliti, da bi odpravljanje omejevalnih ukrepov ogrozilo, kar so družno dosegli v minulih mesecih. Da mora biti glavna prioriteta javno zdravje. Meni, da članice ukrepajo previdno, postopno.

Zavrača kritike glede neusklajenosti, češ da se usklajujejo zelo zelo tesno. Izpostavlja, da je z ministri na več kot 23 pogovorih razpravljala o vsakem koraku, o vsakem priporočilu. Vse to bo omogočilo ustrezno soočenje z drugim valom, če oziroma ko bo prišel. O tem, ali bo prišel oziroma kdaj bi lahko prišel, ni želela ugibati.

“Na področju javnega zdravja potrebujemo več Evrope,” poudarja komisarka. Odgovor je po njenem prepričanju nov, samostojen program EU za zdravje – EU4Health, ki ga je komisija predlagala v okviru nedavno predstavljenega svežnja za obnovo Evrope po pandemiji, ob znatnem povečanju proračuna za zdravje. “Ta program spreminja pravila igre,” izpostavlja.

Komisija v okviru novega programa predlaga naložbe za krepitev zdravstvenih sistemov v višini 9,4 milijarde evrov, medtem ko je bilo v prejšnjem predlogu komisije za zdravje v okviru evropskega socialnega sklada predvidenih 413 milijonov evrov. Predhodnih dodelitev za posamezne cilje, ki jih zajema program, ne bo. O razporeditvi se bo odločalo med izvajanjem programa.

Program naj bi zagotovil dovolj zaščitne opreme za vse in boljše upravljanje z zalogami, in sicer komplementarno rezervi rescEU, ki je v pristojnosti komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča. Med drugim naj bi omogočil rezerve zdravstvenega osebja, neke vrste leteče zdravnike, ki jih je mogoče napotiti v času krize, in dolgoročno krepitev zdravstvenih sistemov članic.

Predvidena je tudi krepitev evropske agencije za zdravila, poznane po angleški okrajšavi Ema, ter vloge Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).

Zadržanost glede pristojnosti EU na področju zdravja v prihodnje

Ta novi program po komisarkinem prepričanju naslavlja vrzel med pričakovanji državljanov – v času krize je bilo namreč pogosto slišati, zakaj EU ne stori več – in dejanskimi zmožnostmi EU na področju zdravja. Konferenca o prihodnosti Evrope bo po njenih besedah odlična priložnost za premislek o tem, koliko Evrope želimo na področju javnega zdravja.

Obenem je komisarka zadržana v odgovoru na vprašanji, ali pričakuje, da bo pandemija dejansko privedla do več pristojnosti EU na področju zdravja v prihodnje in da bodo državljani k temu pozvali v okviru konference o prihodnosti Evrope. Poudarja, da trenutno ni smiselno razpravljati o tem, ali je treba spremeniti pogodbo, temveč o tem, kaj je mogoče storiti v okviru obstoječe pogodbe, kar so tudi storili.

“Vemo, da je na koncu to odločitev članic, ki se ne sprejme zlahka,” je še dejala o možnosti spreminjanja pogodb z namenom dodelitve več pristojnosti EU na področju zdravja. Sedaj je namreč zdravje v nacionalni pristojnosti. Komisija lahko igra le podporno vlogo in spodbuja sodelovanje.

Povezane teme

cepivo, cepivo proti koronavirusu

Rubrika Aktualno