Banka Slovenije pričakuje nadaljnje poslabševanje razmer na trgu dela

Banka Slovenije ugotavlja, da sprejeti vladni interventni ukrepi v luči covida-19 močno vplivajo na trg dela. Statistika zaposlenosti in plač se bo po izteku teh ukrepov lahko močno spremenila, so opozorili. Tudi glede na rezultate anket med podjetji v nadaljevanju leta Banka Slovenije pričakuje nadaljnje poslabševanje razmer na trgu dela.

Banka Slovenije se je v najnovejši publikaciji Gospodarska in finančna gibanja osredotočila na razmere v drugem četrtletju in obete za naprej. V Sloveniji je bil v skladu s pričakovanji padec domače gospodarske aktivnosti po kratkoročnih kazalnikih najmočnejši aprila, medtem ko so obeti za drugo polovico leta ugodnejši, so zapisali.

V tretjem četrtletju tako podjetja po anketi statističnega urada pričakujejo precejšnje povečanje povpraševanja, trošenje gospodinjstev pa naj bi postalo manj zadržano. Glede razmer na trgu dela pa banka svari, da so nanje močno vplivali vladni interventni ukrepi, tako da se je število registriranih brezposelnih junija v primerjavi z majem nekoliko zmanjšalo. Kljub temu je presegalo 89.000 in bilo medletno večje za 26,3 odstotka.

Aprila je bila rast povprečne plače več kot desetodstotna, kar v instituciji prav tako povezujejo predvsem z obsežnimi protikriznimi ukrepi vlade. Obenem pa svarijo, da se bo lahko po izteku ukrepov stanje močno spremenilo. Na trgu dela v drugi polovici leta pričakujejo manj ugodne razmere.

Finančne razmere v podjetjih medtem ostajajo solidne. Podjetja med omejitvenimi dejavniki poslovanja tudi junija niso poudarjala finančnih težav. “To lahko povezujemo z visokimi likvidnostnimi rezervami v obliki vpoglednih depozitov, ugodni so ostali pogoji bančnega financiranja, sofinancirani so stroški dela, možno je odloženo plačilo davkov, za preprečevanje likvidnostnih težav pa je razpoložljiva tudi vladna garancijska shema,” so zapisali v Banki Slovenije.

Občutno pa so se poslabšale fiskalne razmere. Podatki o denarnem toku letos do maja kažejo na primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja v višini 1,4 milijarde evrov. Saldo je bil manj ugoden že v prvem četrtletju, do še večjega poslabšanja pa je zaradi učinkov krize prišlo aprila in maja. Prihodkov konsolidirane bilance je bilo v prvih petih mesecih medletno manj za 720 milijonov evrov oziroma 9,2 odstotka, glavni razlog pa so bili nižji prilivi iz davkov in prispevkov.

Hkrati so se predvsem zaradi protikriznih ukrepov za blaženje gospodarskih in socialnih posledic krize odhodki povečali za 874 milijonov evrov oziroma 11,4 odstotka. Primanjkljaj države bi tako lahko letos znašal okoli osem odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), javni dolg pa bi lahko dosegel podobno vrednost kot leta 2015, ko je bil pri 82 odstotkih in najvišji doslej.

Bo pa v Sloveniji dolg države v deležu BDP tudi letos ostal precej pod povprečjem evrskega območja, ki naj bi po ocenah Evropske komisije presegel 100 odstotkov, so dodali v banki.

Za evrsko območje navajajo še, da med državami članicami obstajajo razlike v dolžini in strogosti ukrepov za zamejitev pandemije, vse pa bodo letos v recesiji. Po padcih BDP v prvi polovici leta se v drugi polovici kažejo znaki okrevanja, ki pa bo zaradi precejšnje negotovosti glede nadaljnjega širjenja virusa najverjetneje šibko in zelo postopno.

Povezane teme

banka slovenije, brezposelnost, gospodarstvo, Slovenija, trg dela, zaposlovanje
Aktualno

Na ljubljanski infekcijski kliniki sprejeli tri osebe s sumom na tetanus, kar je zelo neobičajno

Na infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so v zadnjih dveh dneh sprejeli tri starejše osebe, ki so najverjetneje zbolele za tetanusom, je danes v izjavi za medije dejala Tatjana Mrvič s klinike. Takšna situacija je neobičajna, saj se je pojavnost tetanusa, ki je sicer smrtno nevarna bolezen, zaradi cepljenja močno znižala.

Rubrika Aktualno

Aktualno
Bojana Beović

Beovićeva opozarja, da bi v Sloveniji potrebovali več hitrih testov kot pa jih je na razpolago, saj so težave z dobavo

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je danes v izjavi za STA opozorila, da bi v Sloveniji potrebovali več hitrih testov na novi koronavirus, kot pa jih je na razpolago. V zdravstvu si po njenih besedah želijo tudi še hitrejše teste, kot pa jih zdaj uporabljajo. Pojasnila je, da je pomanjkanje hitrih testov posledica težav z dobavo.