Kriza zaradi covida-19 bo vplivala na rast slovenskega premoženja

To naj bi se v petih letih povečalo med tremi in petimi odstotki, a počasneje kot v srednji, vzhodni Evropi, Baltiku in v Rusiji, kjer naj bi rast znašala med štirimi in sedmimi odstotki, je povedal generalni direktor in partner Boston Consulting Group (BCG) Tomislav Čorak.

Rast zasebnega finančnega premoženja v Sloveniji še vedno, kljub temu da je bila v zadnjih 20 letih s petimi odstotki blizu svetovnega povprečja, zaostaja za 10-odstotno rastjo, zabeleženo v srednji in vzhodni Evropi, na Baltiku in v Rusiji. Zato zasebno finančno premoženje Slovencev predstavlja 1,7 odstotka skupnega zasebnega finančnega premoženja v tej regiji, kar je občutno manj od 4,7 odstotka leta 1999, so navedli v BCG.

V Sloveniji je po raziskavi koncentracija premoženja skladna s srednje- in vzhodnoevropskim vzorcem, ki se bistveno razlikuje od globalnih številk. Slovenci, ki imajo manj kot 250.000 dolarjev neto premoženja, predstavljajo 45 odstotkov celotnega slovenskega osebnega finančnega premoženja. Na svetovni ravni se ta številka giblje pri 35 odstotkih.

Ob tem je velik del premoženja skoncentriran v rokah posameznikov z izjemno visoko neto vrednostjo. Tistih, ki imajo več kot 100 milijonov dolarjev finančnega premoženja. Raziskava ugotavlja, da imajo ti v lasti 25 odstotkov celotnega finančnega premoženja v Sloveniji.

“Koncentracija premoženja se bo verjetno povečala, saj premožnejši ljudje v Sloveniji povečujejo svoje premoženje hitreje kot manj premožne skupine,” je dejal Čorak. Delež oseb s premoženjem do 250.000 dolarjev naj bi se do leta 2024 v Sloveniji zmanjšal na 43 odstotkov, medtem ko naj bi se delež tistih z več kot 100 milijonov dolarjev povečal na 27 odstotkov, napoveduje v družbi.

V Sloveniji so vzajemni skladi in neposredne kapitalske naložbe vse bolj priljubljene, njihov delež je v skladu s svetovnim povprečjem in nad srednje- in vzhodnoevropskimi trendi. Medtem so življenjska zavarovanja in pokojninski prihranki v zadnjih petih letih izgubili zagon in upadajo. Delež gotovine in depozitov je v zadnjih 20 letih ostal stabilen, državne obveznice so se zmanjšale in predstavljajo manj kot odstotek celotnega premoženja, kar je precej manj kot v drugih državah.

Za rast premoženja v zadnjih 20 letih je značilna izjemna odpornost. Kljub večkratnim krizam je ta ostala trdna. Danes ima več premoženja v lasti več ljudi in razlike v premoženju, ki so ločevale zrele trge od trgov v razvoju, so se dramatično zmanjšale. V svetovnem merilu se je zasebno finančno premoženje med letoma 1999 in 2019 skoraj potrojilo, z 80.000 na 226.000 milijard dolarjev.

Okrevanje po koronavirusu bo vplivalo na rast premoženja v prihodnjih letih. Najnovejša raziskava BCG kaže, da bo pandemija v bližnji prihodnosti globalno premoženje zmanjšala. Če bo okrevanje hitro, se bo premoženje povečalo z 226.000 na 282.000 milijard dolarjev do leta 2024. Če bo okrevanje počasno, bo padlo in se do leta 2024 povečalo na 265.000 milijard dolarjev, ob dolgotrajni škodi pa se bo do leta 2024 povečalo na 243.000 milijard dolarjev.

Številni ponudniki se do zdaj niso mogli ali niso želeli lotiti sprememb. Potrebo po tem pa kaže dejstvo, da so kljub večjemu premoženju in večji bazi strank dobički približno enaki kot pred 10 leti. Ponudniki storitev so lani tako po vsem svetu ustvarili le 135 milijard dolarjev dobička, kar ni veliko več kot 130 milijard dolarjev v letu 2007, so še navedli v Boston Consulting Group.

Povezane teme

koronavirus, premoženje, Slovenija
Aktualno
luka dončić

Luka Dončić popeljal Dallas do zmage nad Milwaukeejem, trener ga ne more prehvaliti: “Vsako uro, vsak dan je boljši”

Slovenski košarkarski zvezdnik Luka Dončić je s 17. trojnim dvojčkom v sezoni popeljal Dallas Mavericks do zmage nad prvo ekipo vzhodne konference severnoameriške lige NBA, Milwaukee Bucks. V Orlandu je bilo po podaljšku 136:132 za ekipo iz Teksasa. Miami Heat je brez poškodovanega Gorana Dragića izgubil proti Phoenix Suns s 112:119.

Aktualno

Neprilagojena hitrost vožnje še vedno med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami

V ponedeljek se začenja preventivna akcija Hitrost, katere namen je umirjanje prometa in s tem večja varnost vseh udeležencev. Kršitve cestno-prometnih predpisov s področja hitrosti namreč v Sloveniji še vedno predstavljajo tretjino vseh kršitev, neprilagojena hitrost je med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami.

Rubrika Aktualno