Predsednik je prepričan, da bi s kančkom dobre volje lahko Slovenijo pripeljali med najboljše države pri soočanju s koronsko krizo. “S primernimi ukrepi in projekti bi jo lahko jasneje usmerili v zeleno digitalno prihodnost. Ker pa se zapletamo zaradi izjav predsednika vlade in tudi izjav njegovih oponentov, spuščamo priložnosti, ki so nam dane,” je ocenil in dejal, da bi rad, da vlada in opozicija najdeta druga vprašanja, o katerih se bosta prerekali.
Politične krize kljub protestom ni, imamo pa razmere povečane politične negotovosti, saj se zdi, da ima vlada trdno večino v parlamentu. “Na drugi strani pa je vedno sijajno, če imajo ljudje na volitvah alternative. Mislim, da bi bilo sedaj to pošastno nujno. Imeti moramo jasno alternativo, če gremo na volitve – kaj, s katerim voditeljem in kakšno drugačno vizijo razvoja Slovenije dobimo, če damo glas komu drugemu,” je navedel.
“Meni je ljubo, da se z gospodom Janšo pogosto slišiva in posvetujeva,” je povedal, a ocenil, da bi se moral Janša vzdržati kakšne izjave ali ravnanja, ki poglablja nezaupanje. “Žal mi je, da se to prepogosto dogaja. Vendar moramo spet ugotoviti, da je dobil mandat in je odgovoren za svoja ravnanja,” je navedel.
Na vprašanje, ali ne čuti potrebe, da bi se opravičil v imenu Slovenije za sporen Janšev tvit o Srebrenici, je dejal, da je “to storil s svojim govorom” in nima kaj dodati.
Z Janšo sta imela tudi precej različno mnenje o ograjah na zadnji proslavi, saj je ocenil, da je bilo to politično in kulturno napačno.
Pri napovedanih spremembah medijske zakonodaje je po njegovem mnenju glavno vprašanje, kako ohraniti javno radiotelevizijo tako, da bo ostala dejansko javna. “V preteklosti marsičesa nisem storil, ne pozabite pa, da sem v času svoje vlade dvignil naročnino za RTV, kar ni bilo lahko,” je navedel.
Pahor je izpostavil, da ne taji svojih političnih ali moralnih stališč, jih pa poskuša izreči na način, ki ne odbija.
“Jaz sem antifašist,” je zatrdil. Dodal je, da nikoli nima pomislekov, “da ne bi rekel, da je bilo dvajseto stoletje stoletje treh totalitarizmov. A ti totalitarizmi so se med seboj razlikovali”. Bolj kot to pa poudarja, da “je demokracija edini način, s katerim moramo reševati odprta vprašanja”.
Spregovoril je tudi o nedavni položitvi vencev k bazoviškim fojbam z italijanskim kolegom Mattarello. Kot je dejal, sta imela oba ves čas občutek, da delata nekaj dobrega. “Ne mislim, da v tisti fojbi na Bazovici, po tem, kar vemo, dejansko počivajo po vojni pobiti – v glavnem počivajo v drugih breznih, v Borovnici recimo ali pa v Istri, na Hrvaškem. Ampak mislim, da moramo imeti odnos do tega,” je navedel. Kot fascinantno pa je označil tudi, da sta bila z Mattarello pri štirih junakih. “Naši štirje junaki še vedno veljajo formalno za teroriste. A če je Mattarella šel tja, je to neko konkludentno dejanje rehabilitacije,” je ocenil.
Na vprašanje, ali bi Italija Sloveniji vrnila Narodni dom v Trstu, če se ne bi poklonil fojbam, je odgovoril pritrdilno. Dejal pa, da je bilo še sredi maja mizi vprašanje, “ali naj se zadovoljimo s kakšno drugo rešitvijo”. “V pogajanjih med letoma 2001 in 2017 so Italijani imeli v mislih vrnitev v najem, mi pa v last – kar zadeve bolj zaplete,” je pojasnil. Italija je potem privolila, da ga da v last. “Šele po tej odločitvi se je začela razprava o izvedbi proslave, o fojbah in obisku štirih ustreljenih,” je navedel.
