Praznik je povezan z romanjem v Meko ali hadžem in predstavlja steber izkazovanja vere v praksi. Muslimani iz Slovenije letos zaradi pandemije koronavirusa sicer niso odšli v Meko.

Pri praznovanju imajo v mislih svoje družine, sorodnike in prijatelje in njihovo počutje. Hadž je namreč simbol enotnosti in globokega verovanja, a tudi raznolikosti med ljudmi. Uči jih, da je na Zemlji vse minljivo ter da so etične in moralne vrline ključne za skladen medsebojni odnos, so zapisali v Islamski skupnosti v Sloveniji.

Verniki se bodo med bajramskimi dnevi, ki bodo trajali štiri dni, posvetili svojim družinam. Pri tem pa v skupnosti odsvetujejo številčnejša druženja, da ne bi prišlo do okužb z novim koronavirusom. V molitvah naj se po vabilu skupnosti spomnijo tistih, ki so se zaradi epidemije znašli v težkih okoliščinah. Pomislijo pa naj tudi na zdravstvene delavce, ki so v času kroženja virusa najbolj izpostavljeni in požrtvovalni, so dodali.

Vernikom želijo vesel in srečen bajram, tistim, ki ga ne praznujejo, pa predvsem veliko zdravja.

V četrtek, dan pred kurban bajramom, pa je bil dan Arefata, ki je pri romanju oziroma hadžu najbolj pomemben. Romarji se na ta dan zberejo na gori Arefat v bližini Meke pri molitvi, poglobljenem razmišljanju o sebi in svojih dejanjih ter molitve namenijo za dobro vseh.

Savdska Arabija je letošnje tradicionalno romanje v Meko zaradi pandemije covida-19 organizirala v zelo omejenem obsegu in pod strogimi preventivnimi ukrepi. Udeležbo na hadžu so omejili na 10.000 prebivalcev kraljevine.